Nagovor predsednika na deželnem kongresu Slovenske kulturno gospodarske zveze

Dogodek: deželni kongres Slovenske kulturno gospodarske zveze z geslom "Ustvarjamo prihodnost"
Nagovor predsednika Državnega sveta mag. Blaža Kavčiča
petek, 22. maj 2009
Kulturni dom v Gorici

Spoštovani udeleženci kongresa, spoštovani nagrajenci, predsedstvo, predsednik, spoštovani visoki gostje, dragi prijatelji,

naj vas prav lepo pozdravim v imenu Državnega sveta Republike Slovenije!

Petinpetdeset let delovanja Slovenske kulturno-gospodarske zveze je dolgo obdobje zavzemanja za pravice slovenskih rojakov in ohranjanje narodne zavesti na tem čudovitem prostoru med Jadranom in Alpami. Nemirna zgodovinska dogajanja so začrtala meje, a žive vezi med Slovenci na tej in na drugi strani meje, pa kjerkoli so jo že zarisali "ti" ali "oni" zmagovalci, niso bile nikdar pretrgane. Povezovala nas je slovenska kultura s svojo besedo in pesmijo. Njune moči se zavemo vselej, ko iščemo smisel svojega obstoja kot naroda. Dajeta nam veliko moč v boju za naš obstanek v sosedščini številčno bistveno večjih narodov.

Kot mlada država smo Slovenci v "matici" za vprašanja in probleme slovenske manjšine šele zadnjih 18. let odgovorni povsem sami. Veseli smo, da je današnja Evropa, ne glede na administrativne meje, prostor enakopravnega sobivanja vseh narodov. Slovenska kultura in jezik, kot temeljna povezovalna člena med vsemi Slovenci, dobivata z vstopom v Evropsko unijo na nov način izpostavljen pomen. Z zadovoljstvom lahko ugotovimo, da je članstvo v EU manjšinam ponudilo nove priložnosti, saj se lažje združujejo z večino v Sloveniji. Ni nepomembno tudi dejstvo, da je za probleme manjšin in kršitve njihovih pravic tudi Evropska unija, kot "nadnacionalna" tvorba, zelo občutljiva. Slovenščina v evropskem konglomeratu ni več manjšinski jezik, ampak enakopraven in uradni jezik EU. To pa je popolnoma nov položaj, kot ga Slovenci do sedaj še nismo poznali. A šele z uresničitvijo dvojezičnosti na celotnem slovenskem etničnem ozemlju, bi bila končno uresničena tudi ideja enotnega slovenskega kulturnega prostora, kar bi bil dovolj trden garant za ohranitev slovenskega življa izven Slovenije.

Odnosi med Italijo in Slovenijo v okviru Jugoslavije so v času po drugi svetovni vojni doživeli napeta obdobja, ki jih je pogojevala zgodovinska preteklost in sistemska razlika med obema državama. Vsa ta burna dogajanja so tesno povezana s slovensko narodnostno skupnostjo v Italiji, z njeno usodo in prizadevanji za pridobitev zaščite in pravic, ki jim pripadajo po italijanski ustavi in mednarodnih pogodbah.
Po osamosvojitvi Slovenije ter njenem vstopu v demokratični in tržni sistem smo priča spremembam, čeprav zapreke v odnosih med državama s padcem meja in življenjem v skupni novi "širši" domovini - Evropski uniji - niso avtomatično odpadle.

V Državnem svetu zato še posebej zavzeto spremljamo politične, gospodarske, socialne, kulturne in druge okoliščine, ki vplivajo na življenje naših rojakov zunaj meja matice. Občutljivi smo za njihove težave in znamo jim ne le prisluhniti, temveč njihove predloge in pripombe po svojih močeh tudi podpreti. Zavedamo se, da ima odnos do manjšin neposreden vpliv na odnose med državami. Manjšine so zagotovo najboljši 'lakmusov papir' medsosedskih odnosov. Lahko so gradnik trdnih mostov med narodi ali pa te mostove podirajo.

Zato bomo v Državnem svetu vselej prizadeto reagirali zoper vsakršne manifestacije, ki bi na osnovi manipuliranja s čustvi in z iracionalnimi argumenti zlorabljale zgodovinske dogodke in netile sovraštvo med narodi. To smo storili lani z dopisom takratnemu predsedniku italijanskega senata Francu Mariniju, v katerem smo obsodili manifestacijo optantov v Rodiku in to smo storili tudi letos, ko smo podobno pismo pisali sedanjemu predsedniku senata Renatu Schifaniju in obsodili skrunitev spomenika štirim antifašistom v Bazovici. Prav tako je Državni svet aktivno izrazil svojim sogovornikom na italijanski strani veliko zaskrbljenost, ko je Italija napovedala zmanjšanje finančnih sredstev za slovensko manjšino.

Spoštovani,
nove okoliščine ustvarjajo nove priložnosti in mi vsi skupaj "ustvarjamo prihodnost"! Še posebej to velja za območja ob meji, kjer ima prebivalstvo zaradi znanja jezikov, kulturne odprtosti in sposobnosti sobivanja v kulturno mešanem okolju, velike komparativne prednosti.

V Državnem svetu RS v sodelovanju z drugimi dvanajstimi drugimi domovi v EU ugotavljamo, da je potrebno aktivno promovirati nekatere sodobne vrednote. Tisto, kar v odnosih obstoječih članic včasih ni dovolj prisotno, pri stanju duha nekaterih kandidatk za vstop v EU kritično primanjkuje, je empatija! Sposobnost in pripavljenost poglobiti se, razumeti in spoštovati pogled z zornega kota druge strani, druge države, druge nacije, manjšine. Za obstoj in razvoj EU je empatija bistvena vrednostna sestavina.

Verjetno so mimo časi, ko so manjšine igrale vlogo nekakšnih "talcev" višjih političnih interesov. Sedaj stopajo v ospredje širša vprašanja, vprašanja strateških ciljev in interesov manjšine. Potrebna je nova paradigma gospodarskega in socialnega razvoja slovenske manjšine, pri čemer pa mora bolj aktivno sodelovati tudi slovenska država. Verjamem, da je lahko slovenska kulturno gospodarska zveza, če bi uspela ustrezno povezati gospodarske interese pripadnikov manjšine in izgraditi ustrezno infrastrukturo, ki bi imela tako svetovalno (evropski projekti) kot tudi promocijsko vlogo (v Italiji, Sloveniji in Evropski uniji nasploh), eden ključnih faktorjev gospodarskega, kulturnega in socialnega razvoja slovenske manjšine v Italiji.

Dovolite mi, da vam v teh dveh kongresnih dneh zaželim veliko ustvarjalnih zamisli o novih smereh delovanja v prid celotne slovenske skupnosti in prijetno druženje.

Hvala

Sporočilo za javnost o dogodku