A R H I V S K A     S T R A N

Novice

Posvet o predlogu Nacionalnega programa duševnega zdravja

petek, 02.10.2009

V dvorani Državnega sveta je bil 1. oktobra 2009 na pobudo Petra Požuna, ki v Državnem svetu Republike Slovenije zastopa interese zdravstvenega varstva, delovni posvet o predlogu nacionalnega programa varovanja duševnega zdravja. Glavna cilja posveta sta bila predstavitev predloga ter seznanitev predlagatelja z eventualnimi dopolnili, predlogi, mnenji in pripombami.


www.skledar.tv

Ministrstvo RS za zdravje je Predlog nacionalnega programa varovanja duševnega zdravja pripravilo na podlagi Zakona o duševnem zdravju (Uradni list RS, št. 77/2008), ki je začel veljati 12. 8. 2009. Predlog programa bo v javni razpravi do 15. 10. 2009, nato pa ga bo Vlada Republike Slovenije skupaj z dvoletnim akcijskim načrtom, ki bo opredelil konkretne ukrepe nacionalnega programa, obravnavala do 10. januarja prihodnje leto.

Predlog nacionalnega programa varovanja duševnega zdravja je predstavil državni sekretar dr. Ivan Eržen, ki je poudaril, da program zagotavlja večjo dostopnost služb za zdravljenje oseb z duševnimi motnjami in večjo povezanost med sektorji in stroko. Velik poudarek program daje preventivi duševnih motenj, varovanju duševnega zdravja otrok in mladih, varovanju duševnega zdravja aktivne populacije in duševnega zdravja starejših. Program poudarja tudi obravnavo duševnih motenj v skupnosti in preprečevanje samomorov.

Razpravljalci so izpostavili vidik nujnosti medsebojnega sodelovanja med različnimi ministrskimi resorji kot tudi na ravni samih izvajalcev storitev na področju duševnega zdravja. Problematika namreč zahteva aktivno vključitev vseh ravni družbe - od družine, strokovnjakov pa do zakonodajalcev oziroma politike.

Dogovorili so se, da Ministrstvo RS za šolstvo in šport (predstavniki ministrstva se posveta niso udeležili) prek svetovalnih služb v vrtcih in na šolah ter v okviru pedagoških programov večjo vlogo nameni ozaveščanju staršev, učencev in učiteljev o pomembnosti pozitivnih medsebojnih odnosov, o vzpostavljanju komunikacije in o gradnji pozitivnega odnosa do dela in življenja. To nalogo bi morale opravljati tudi socialne službe v podjetjih, lokalnih skupnostih in drugje.

Slovenskim družinam bi morali zagotoviti dostopnost do ustrezno izobraženih strokovnjakov (psihiatrov, pedopsihiatrov, družinskih zdravnikov, medicinskih sester za duševno zdravje, kliničnih psihologov in psihologov, psihoterapevtov, delovnih terapevtov, socialnih delavcev in drugih), ki bi jim nudili izobraževanje iz medsebojnega komuniciranja, vzdrževanja pozitivnih medsebojnih odnosov, izgrajevanja pozitivne samopodobe in postavljanja etičnih in moralnih vrednot.

Kot je ob zaključku delovnega posveta poudaril državni svetnik Peter Požun - duševno zdravje ni samo stvar zdravstvenega sektorja, ampak vseh sektorjev in politik, državnih in nevladnih.