Nagovor predsednika Državnega sveta mag. Blaža Kavčiča

Nagovor predsednika Državnega sveta mag. Blaža Kavčiča na javni predstavitvi rezultatov raziskave o odnosu odraslih prebivalcev Slovenije do alkohola
(11.10.2012)

Spoštovane udeleženke in udeleženci današnjega posveta, spoštovana gospa varuhinja človekovih pravic dr. Zdenka Čebašek Travnik, visoki predstavniki državnih organov in civilne družbe, spoštovana strokovna in zainteresirana javnost,
dovolite mi, da vas vse skupaj lepo pozdravim v imenu Državnega sveta Republike Slovenije. Danes bomo v tej dvorani govorili o dilemah, spoznanjih in vprašanjih pomembnega segmenta javnega zdravja, družbene blaginje in kakovosti življenja državljanov Republike Slovenije - o rabi in zlorabi alkohola ter odnosu odraslih Slovencev do tega vprašanja.
Tudi v slovenski javnosti se vse bolj krepi soglasje, da je alkohol resen družbeni problem, ki ga je treba začeti reševati. Osnove za to, kako zastaviti programe in politike, pa so dobri raziskovalni podatki.

Slovenci smo pri porabi alkohola v samem vrhu EU. Raven porabe alkohola v določeni državi pa je v pomembni povezavi s stopnjo z alkoholom povezanih težav. Zato tudi ni presenetljivo, da se po umrljivosti zaradi kroničnih bolezni jeter in ciroze, po samomorih in umrljivosti zaradi prometnih nezgod z motornimi vozili ter po številu prometnih nezgod z udeležbo alkohola na 100.000 prebivalcev, uvrščamo v sam negativen evropski vrh. Tvegano in škodljivo pitje alkoholnih pijač je eden glavnih dejavnikov tveganja za prezgodnjo smrt, bolezni, poškodbe in nasilje. V Sloveniji skoraj polovica povzročiteljev nasilja vsaj nekajkrat na teden uživa alkohol v tolikšnih količinah, da se opijejo. Pitje alkohola je najpomembnejši dejavnik tveganja za izgubljena zdrava leta življenja zaradi prezgodnjih smrti in peti najpomembnejši dejavnik tveganja za umrljivost.
Teza, da je alkoholizem bolezen, je stara že skoraj 200 let in v tem obdobju so se oblikovali številni sodobni pristopi za reševanje te problematike. Gre za splošno družbeno ne le zdravstvena, temveč. Alkoholizem je bolezen možganov, ki spremeni način čustvovanja, doživljanja sveta in ga je potrebno zdraviti. Poleg tega, da povzroča odvisnost, je tudi razlog za okoli 60 različnih vrst bolezenskih stanj. Problem alkoholizma niso le alkoholiki, ampak tudi vse tisto, kar se dogaja prej in pred čemer si večkrat zatiskamo oči. Gre za patološki življenjski obrazec in stil življenja - za subkulturo na osebni in družbeni ravni - zato ne preseneča, da sinovi alkoholikov pogosto postanejo alkoholiki, hčere pa neredko najdejo za moža alkoholika. Največja tragika alkoholizma se skriva v trpljenju družinskih članov, predvsem otrok, ki se na nek način celo svoje življenje spopadajo s svojo preteklostjo. Gre tudi za razvojno smer nacionalnega stanja duha! Pronicljivi družbeni analitiki ugotavljajo, da so reakcije Slovencev na neo-liberalne ukrepe presenetljivo pohlevne, alkohol utegne biti ena od kompenzacij.

Zaradi alkoholizma je tako ali drugače prizadeta 1/3 Slovencev, kar je zelo veliko, a kljub temu se mu še vedno posveča relativno malo pozornosti. Morda zato, ker je družina le odraz tega, kar se dogaja v družbi, kjer prevladuje izredno permisiven odnos do alkohola, in morda ob tem pozabljamo, da alkoholizem ni samo velika nesreča, ampak je tudi posledica našega odnosa do alkohola.
Za alkoholizmom oboleva tudi slovensko podeželje, kjer že tradicionalno prevladuje »subkultura« opijanja, posebej izpostavljeni so vinorodni predeli vzhodne Slovenije. Dolgoročno lahko opazujemo tudi prav neverjeten družbeni sindrom slovanske narave. Siljenje k pitju in zaničevanje tistih ki ne želijo ali ne zmorejo čezmerno piti alkohola. In zabrisana meja do preziranja tistih ki jih je potegnilo na drugo stran, na stran čezmernega pitja. Prav neprijeten in škodljiv element nacionalne kulture. Pravilno je, da se v zadnjem času o vprašanjih, povezanih z alkoholom, razpravlja vse bolj v kontekstu »gibanja za novo javno zdravje« kar omogoča širšo razpravo ne le o zdravstveni temveč tudi širši družbeni škodi. Ekonomska kriza in z njo povezani problemi, pomenijo še en dejavnik tveganja več za zlorabo alkohola. Porast čezmerne uprabe alkohola opažamo zlasti med mladimi, kar je v obratnem sorazmerju z nujno potrebnim sistemom motiviranja mlade generacije za hitrejše profesionalno in družbeno uveljavljanje.
Alkoholna politika s preventivnimi ukrepi, pa tudi z dostopnostjo in cenami alkohola, lahko zagotovo močno vpliva na javno zdravje. In alkohol je vsekakor najbolj javno dostopna droga v Evropski uniji, kjer je poraba alkohola najvišja na svetu. Pomemben dejavnik tveganja škodljive rabe alkohola je finančno gospodarski interes določenih deležnikov (alkoholne industrije, gostincev in prodajalcev). Alkoholna industrija na različne načine oglašuje svoje izdelke, pri čemer se je izkazalo, da oglasi, oddaje in filmi, ki spodbujajo pitje alkohola, še posebej pri otrocih in mladostnikih povečujejo željo po alkoholu, spodbujajo pozitivna pričakovanja v zvezi s pitjem alkohola in pospešujejo pitje.
Civilna družba in nevladne organizacije imate veliko vlogo pri oblikovanju politik in programov na področjih, ki so bile včasih rezervirane predvsem za vladne službe, saj imate dostop do ciljnih skupin in lahko zagotovite njihovo vključenost. Prav tako imate možnost predlagati spremembe zakonodaje na področju, saj do podrobnosti poznate problematiko. Pri tem se lahko obrnete tudi na Državni svet Republike Slovenije. Tako bodo lahko nevladne organizacije neposredno prispevale k krepitvi politične volje za boj proti alkoholizmu. Tudi nekateri podatki o ekonomskih stroških zaradi zlorabe alkohola kažejo na to, da je alkoholizem vse bolj tudi naš ekonomski problem, še posebej aktualen v času vsesplošnega varčevanja. Za leto 2008 so znani podatki, da je bilo zaradi alkoholizma neposredno izgubljenih skoraj 80.000 delovnih dni, ocenjeni stroški nadomestila plače za bolniško odsotnost pa so znašali 3,64 milijona evrov. Po podatkih Inštituta za varovanje znanja RS je bilo v Sloveniji zaradi posledic prometnih nezgod z alkoholiziranimi udeleženci od leta 1991 do 2005 kar za 1,3 milijarde evrov škode.

Spoštovani,
zdravje je v večini sodobnih družb spoznano kot največja vrednota, saj je predpogoj za povečanje blaginje in kakovosti življenja ljudi. Želim da bi današnji posvet prispeval h krepitvi zavesti o škodljivosti uživanja alkohola in vplival na spremembo odnosa Slovencev do alkohola. Vsem skupaj želim prijetno strokovno druženje.
Hvala.

Predstavitev rezultatov raziskave o odnosu odraslih prebivalcev Slovenije do alkohola