Pozdravni nagovor predsednika mag. Blaža Kavčiča na 10. mednarodni konferenci SLOBIOM 2009

10. mednarodna konferenca SLOBIOM (Zveza društev za biomaso Slovenije)na temo: Ekološko kmetovanje in zdrava hrana, obnovljiva energija in surovine za jugovzhodno Evropo (15. -16. 10. 2009)
Pozdravni nagovor predsednika Državnega sveta mag. Blaža Kavčiča
Državni svet Republike Slovenije, 15. 10. 2009

Spoštovani udeleženci konference, cenjeni gostje, gospe in gospodje, naj vas vse skupaj lepo pozdravim v dvorani Državnega sveta Republike Slovenije!

Letošnja konferenca je jubilejna 10. po vrsti in osma v soorganizaciji Državnega sveta, čeprav naše sodelovanje z Zvezo društev za biomaso Slovenije sega že v leto 1999, ko se je Državni svet vključil v nekatere aktivnosti na lokalni ravni. Takrat je šlo predvsem za podporo prizadevanjem na področju ozaveščanja občinskih oblasti o prednostih izrabe biomase in drugih obnovljivih virov energije.  

Danes so se globalni okoljski problemi povzdignili v sam vrh mednarodnih političnih razprav. Teh ni prekinila niti globalna ekonomska in finančna kriza, ki je prizadela praktično vse države na svetu. Vse bolj postaja jasno, da predstavlja okoljska erozija veliko grožnjo prihodnjemu gospodarskemu in socialnemu razvoju človeštva, česar se zavedajo vse "stare" in "nove" svetovne gospodarske velesile in tudi  Evropska unija, ki kljub recesiji vztraja pri svojem cilju, da bo do leta 2020 izpuste toplogrednih plinov zmanjšala za 20 odstotkov glede na leto 1990 in s tem postala vodilna svetovna sila na področju izrabe obnovljivih virov.

Energetska učinkovitost je v tem trenutku tudi ena ključnih tem pogovorov znotraj EU v pričakovanju mednarodne okoljske konference, ki bo potekala decembra letos v Koebenhavnu, kjer naj bi se dogovorili o nasledniku Kjotskega protokola, ki ureja izpuste in se izteče leta 2012. Energetska učinkovitost ni le ključna za zmanjševanje emisije toplogrednih plinov, temveč je tudi izziv in priložnost za oblikovanje nove razvojne gospodarske paradigme in vzpodbuda za razvoj novih tehnologij. Tudi stroge omejitve glede izpustov toplogrednih plinov namreč lahko koristijo gospodarstvu, če so te omejitve podprte s pravimi politikami v okviru trajnostnega razvoja, temelječega na znanju, odličnosti, visoki tehnologiji in inovativnosti, pa tudi ustrezni davčni politiki, ki bi še vzpodbudila takšne premike. 

Svet postaja vse bolj soodvisen. Obstoj in razvoj človeštva postaja vse bolj odvisen od tega ali bomo dovolj jasno zaznali pogubne posledice procesa globalizacije, ki ga poganja profitni motiv globalno delujočih korporacij, močnejših od demokratičnih političnih struktur oziroma z njimi povezanih. Državljani sveta plačujejo vse višjo ceno v obliki davkov iz katerih se financirajo socialne politike in okoljske politike, ki pa le do določene mere lahko blažijo posledice globaliziranega gospodarsko družbenega koncepta. Velik del stroška pa državljani sveta plačujejo na manj jasno zaznan način – z zniževanjem kakovosti življenja in dela. Države, ki bodo kljub recesiji vlagale v raziskave in razvoj novih tehnologij na področju energetskih virov in posledično v varstvo okolja, v prednosti in bodo izšle iz krize močnejše ter, dolgoročno gledano, tudi gospodarsko bistveno bolj konkurenčne in socialno veliko bolj stabilne. Ključno je namreč vprašanje, koliko bo stala energija v prihodnje, ne koliko stane sedaj. Kot ocenjujejo strokovnjaki bo precej dražja, zato apelirajo na energetsko revolucijo.

Zastavlja pa se tudi vprašanje o energetski prihodnosti Slovenije, to je vprašanje, ali bomo v Sloveniji pravočasno in dovolj dobro pripravljeni na zahtevne izzive. Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta Evrope o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov določa naši državi izdelavo ter izvedbo akcijskega načrta za doseganje naslednjih ciljev do leta 2020, in sicer: 25% delež energije iz obnovljivih virov v končni porabi energije, 10% delež biogoriv v prometu, 20% povečanje energetske učinkovitosti primarnih energentov ter 20% znižanje emisij toplogrednih plinov. Gre za ambiciozen cilj, do katerega pa je, kot kaže, žal še zelo daleč, saj smo v Sloveniji na področju energetske učinkovitosti v zadnjih štirih letih dosegli le štiri odstotke strateških ciljev, slabi rezultati pa že ogrožajo konkurenčnost slovenskega gospodarstva. Naj za primerjavo omenim, da si je v tem trenutku predsedujoča Evropski uniji Švedska zadala cilj, da do leta 2020 v deležu obnovljive energije doseže 50%, v prometu 10%, energetsko učinkovitost pa želi okrepili za petino in kar za 40% zmanjšati emisije toplogrednih plinov.

Spoštovani,

konferenca je priložnost za predstavitev zamisli o tem, kako oblikovati politične odločitve, izobraževanje, raziskovanje in razvoj na področju obnovljive energije in trajnostnega razvoja, s ciljem da bi v jugovzhodnem delu Evrope čim prej prešli v nizkoogljično družbo. Prehod v nizko ogljično prihodnost bo pripomogel tudi k virom zdrave hrane, čiste pitne vode in zraka. Samo na tej osnovi bomo lahko gradili dolgoročno stabilno rast gospodarstva in družbe, ki bo omogočala kvalitetno življenje tudi našim zanamcem.

Hvala.

Sporočilo za javnost s konference