Govor predsednika Državnega sveta mag. Blaža Kavčiča

Nagovor na slavnosti ob 20 letnici Državnega sveta Republike Slovenije
Ljubljana, Državni svet RS, 13. junij 2012

Spoštovane gospe in gospodje, cenjeni prejšnji predsedniki Državnega sveta - gospod dr. Ivan Kristan, prvi predsednik Državnega sveta, gospod Tone Hrovat, predsednik Državnega sveta v drugem mandatu, gospod Janez Sušnik, predsednik Državnega sveta v tretjem mandatu; spoštovani visoki gostje, predsednik Ustavnega sodišča gospod dr. Ernest Petrič, predsednik Vrhovnega sodišča gospod Branko Masleša, predsednik Računskega sodišča gospod dr. Igor Šoltes; spoštovana podpredsednika Državnega zbora gospa Romana Tomc in gospod Jakob Presečnik, spoštovane poslanke in poslanci, vse bivše in sedanje državne svetnice in državni svetniki; cenjeni drugi visoki gostje, predstavniki interesnih združenj, organizacij in strokovne civilne družbe, spoštovani novinarji, ki spremljate delo Državnega sveta, zaposleni bivši in sedanji strokovni in administrativni sodelavci, ter vsi ostali prijatelji Državnega sveta,

vsi skupaj lepo pozdravljeni v naši dvorani, kjer je pred 20 leti potekala prva konstitutivna seja Državnega sveta. 23. december bo kot datum v spominu slovenskega naroda zagotovo zasedel prav posebno mesto. 23. decembra 1990 smo se na plebiscitu odločali o samostojni in neodvisni poti državljanov Slovenije v svoji državi, o zgodovinskem koraku iz naroda v nacijo. Leto kasneje, 23. decembra 1991, je takratna skupščina sprejela prvo slovensko ustavo, 23. decembra leta 1992 pa sta se na ustanovni seji prvič sestala Državni zbor in Državni svet. S temi mejniki so bili postavljeni temelji naše državnosti in temelji Državnega sveta kot organa, ki ima svoje mesto v okviru zakonodajne funkcije oblasti.
Državni svet je v preteklih dvajsetih letih pomembno dopolnjeval delo Državnega zbora, in z uporabo mehanizma uravnotežanja in zavor tudi zelo uspešno odigral svojo ustavno vlogo. Prednost Državnega sveta v sedanjem ustavnem zapisu je njegova konceptualna zasnova, ki ne omogoča prevlade posameznih interesov, interesov strank ali posameznih lobijev. V Državnem svetu nastopajo predstavniki zelo različnih družbenih skupin in političnih provenienc, za katere velja, da imajo o istem problemu pogosto celo diametralno nasprotna stališča. V Državnem svetu se neposredno srečujejo interesi lokalnih skupnosti, interesi delodajalcev in interesi delojemalcev, kmetov, obrtnikov in samostojnih poklicev, raziskovalcev, šolnikov, zdravstva, univerz, visokih in višjih šol, socialnega varstva, kulture in športa.

Vsa ta mavrica različnih interesov je zahtevala, da je Državni svet vseskozi veliko pozornost namenjal spodbujanju in vodenju odprtega, strpnega in vključujočega medosebnega dialoga. Brez sodelovanja delo državnih svetnikov sploh ne bi bilo mogoče! Na ta način je Državni svet v slovenski politični diskurz v vseh mandatih vnašal večjo širino pogleda na družbene probleme, ki so se praviloma izkazali za veliko kompleksnejše, kot so se predstavljali skozi ozko ideološko obarvane politične interpretacije. Navidezna hitrost in učinkovitost v demokraciji nikakor ne moreta šteti toliko, kot štejejo strokovnost, pretehtanost in iskanje najširših kompromisov. Za področje zakonodaje še kako velja slikovita prispodoba izpod peresa prvega predsednika Državnega sveta dr. Kristana, da sprejemanje zakonov ni tek na kratke proge, ni šprint, ampak je večinoma maraton. Za dobro, premišljeno zakonodajo, ki upošteva kompleksne družbene vidike in zadovoljuje kriterij najširšega javnega interesa, si je preprosto treba vzeti dovolj časa! Le premišljena zakonodaja ne zahteva nenehnih sprememb ter dopolnitev, je bolj trajna in jo ljudje zavoljo tega sprejemajo s spoštovanjem in kot upoštevanja vredno!
Državni svet je v dvajsetih letih postopoma razvijal svojo vlogo. V precejšnjem delu tega obdobja so bile prisotne celo dileme ali sploh imamo dvodomni sistem, ali Državni svet ima zakonodajno iniciativo. Politika v Sloveniji je postajala vse bolj stvar političnih strank, le-te pa vse bolj orientirane na povezavo s finančnimi interesi, vplivnimi centri in dvoletnio miselno obzorje razmišljanja – od volitev do volitev, od kampanje do kampanje. Medijski prostor in poudarki so postali flagrantno odvisne spremenljivke vplivnih centrov. S tem je tudi Državni svet postajal vse bolj nepriljubljen pri glavnih politično-strankarskih odločevalcih, saj je pogosto izkazal svojo sistemsko nepodrejenost. Ceno je vseskozi plačeval z medijsko temo, ali posmehljivim in ignorantskim komentarjem. Pomembni elementi ureditve, odsotnost polarizacije na koalicijo in opozicijo, politična nepoklicnost državnih svetnikov so bili bolj element pozitivne pozornosti tujih strokovnih krogov kot pa predmet zavedanja in spoštovanja doma. Prisotne so ocene, da je Državni svet v svojem delovanju močnejši od npr. španskega ali irskega senata, ki imata formalno večje pristojnosti, a ju obvladuje vladna večina.
Statistika dela na področju izvrševanja pristojnosti je v dvajsetih letih delovanja osnova za dobro oceno dela Državnega sveta. Do danes je Državni svet sprejel kar 112 odložilnih vetov, od tega je bilo za Državni svet uspešnih 19. Odložilni veto je legitimno orodje, ki ga Državni svet uporablja s premislekom in argumenti. Gre za pomembno korekcijo v parlamentarni proceduri, ki daje poslancem možnost ponovnega razmisleka zlasti pri predlogih tistih zakonov, ki imajo vprašljivo poslansko podporo ali jih tudi javnost ocenjuje kot ne dovolj premišljene. Z odložilnim vetom zavrnjeni zakoni posledično pomenijo tudi manj morebitnih referendumov in zato cenejši in bolj predvidljiv politični sistem. Nekoliko bolj poglobljen pogled daje osnovo za ugotovitev, da razmeroma skromna bera t.i. uspešnih vetov pomeni zgolj manjši del pozitivnega vpliva instrumenta veta. Ugotovili smo lahko, da je tudi pri t.i. neuspešnih vetih velik del vsebinske argumentacije vendarle pustil za seboj pomembno sled v strokovni javnosti in v vladnih resorjih. Poleg tega je Državni svet v približno polovici svojih zahtev za ustavno presojo dosegel vsebinski napredek z odločbami Ustavnega sodišča. Naj na tem mestu izrazim spoštovanje do izjemno pomembnega delovanja Ustavnega sodišča tudi v številnih tematikah povezanih z Državnim svetom. Naj izpostavim zgolj jasno opredelitev Državnega sveta kot drugega doma slovenskega parlamentarnega sistema in razveljavitev deprofesionalizacije funkcije predsednika Državnega sveta.

V aktualnem mandatu Državnega sveta smo s poslanskimi skupinami zadnjih dveh mandatov Državnega zbora opravili posvetovanja o spremembi ureditve vprašanja veta v Poslovniku Državnega zbora. Četrto branje bi dalo možnost amandmajske spremembe spornega zakona v postopku ponovnega odločanja o zakonu. Državni zbor ne bi bil več postavljen pred dilemo, ali pritrditi argumentom Državnega sveta in zavrniti cel zakon zaradi enega protiustavnega ali spornega člena, ali pa potrditi zakon s protiustavnim ali spornim členom vred. Odprli bi možnost učinkovitih izboljšav zakona v razumnem roku, odprli bi možnost posalncem Državnega zbora, da si sploh dovolijo poglobljeno razmisliti o pomislekih Državnega sveta, da o njih razpravljajo in jih na koncu v celoti ali vsaj delno vgradijo v besedilo zakona. To bi vsekakor bilo v interesu tistih, ki so jim zakoni namenjeni – državljanom Republike Slovenije.

V dvajsetih letih je Državni svet podal 42 zakonodajnih pobud, 45 zahtev za oceno ustavnosti in zakonitosti ter devet zahtev za avtentično razlago. Tudi pristojnost zahteve za uvedbo preiskave o zadevah javnega pomena je Državni svet uporabil le štirikrat. Preiskava lahko privede do uveljavitve politične odgovornosti predsednika in članov Vlade Republike Slovenije, in tako predstavlja pomemben družbeni nadzor nad politiko vlade. Na predloge zakonov in drugih aktov v zakonodajnem postopku je Državni svet podal 554 mnenj, medtem ko so komisije Državnega sveta oblikovale skupno preko 2000 mnenj. Druga stvar seveda je, koliko vlada in poslanci upoštevajo tehtna zakonodajna izhodišča državnih svetnikov. Gre tudi za pomembno vprašanje politične kulture v Sloveniji – ali imamo posluh za moč argumentov ali nam je bližje zgolj uveljavljanje argumentov moči. A trdna zavest državnih svetnikov je bila, je in bo, da med obema domovoma ne gre za konkurenco ali rivalstvo, temveč je poslanstvo Državnega zbora in Državnega sveta v najpomembnejši točki skupno - oblikovati dobro zakonodajo, zakonodajo, ki bo prispevala h kakovosti življenja Slovencev danes in v prihodnosti!

Državni svet je v vsej 20- letni zgodovini tudi instrument zakonodajnega referenduma uporabil samo dvakrat, kar dokazuje našo odgovornost in premišljenost. Zato tudi ni nikakršne posebne potrebe, da bi se to pristojnost z napovedano spremembo ustave Državnemu svetu jemalo. Tako smo v prvem mandatu leta 1996 sprejeli zahtevo za razpis zakonodajnega referenduma za volitve poslancev v Državni zbor. Posebej uspešen je bil referendum v tretjem mandatu leta 2007 o lastninskem preoblikovanju zavarovalnic, s katerim se je delež v Zavarovalnici Triglav namesto na fizične osebe prenesel na Kapitalsko družbo. Poudarim naj, da je zakon, ki ga je predlagala vlada, na referendumu doživel skoraj plebiscitarno zavrnitev. Proti se je namreč izjasnilo kar 71 odstotkov volilcev ob 58 odstotni volilni udeležbi.

Seveda pa ne gre zanemariti specifike posameznih problemov, s katerimi se je dosedanjih 160 državnih svetnikov soočalo v posameznih mandatnih obdobjih. Svojevrsten pečat je pustila tudi določena osebna nota vodenja vseh dosedanjih predsednikov. Dovolite mi, da omenim nekaj sestavin zgolj kot nepopolno impresijo:

- V obdobju prvega mandata in predsedovanja dr. Kristana so bili, razumljivo, sprva v ospredju predvsem konstitutivni problemi, povezani s samo vzpostavitvijo in umestitvijo Državnega sveta kot drugega doma. To je bilo pionirsko obdobje utrjevanja posebnega mesta, ki ga je pripisala ustava Državnemu svetu v okviru slovenskega parlamentarnega sistema ter začetnega srečevanja interesov, ki so jih uveljavljali državni svetniki kot predstavniki interesnih skupin na eni strani, in interesov poslancev, kot predstavnikov vsega ljudstva, na drugi strani. Poleg kar osmih uspešnih odložilnih vetov na zakone, ki ob ponovnem glasovanju v Državnem zboru niso bili sprejeti, devetih zahtev za presojo ustavnosti in zakonitosti, je obdobje prvega mandata in predsedovanja dr. Kristana zaznamovala že omenjena zahteva za razpis zakonodajnega referenduma o volilnem sistemu ter uspela zakonodajna iniciativa.

- Za drugo mandatno obdobje in predsedovanje gospoda Toneta Hrovata so bili med drugim značilna iskanja paradigmatskih izzivov v mednarodnih stikih z osebnostmi kot Galtung. Državni svet se je pogumno usmerjal v sodelovanje s civilno sfero, odpiral vrata državljanom in omogočal razpravo in vpliv mimo političnih strank o kompleksnih vprašanjih konkretnih zakonodajnih rešitev. Državni svet je nastopil kot soustanovitelj Združenja evropskih senatov, in leta 2002 gostil v Ljubljani srečanje na najvišji ravni. V času drugega mandata, na prelomu tisočletij, je Državni svet pristopil k častnemu pokroviteljstvu projekta Rastoče knjige in že takrat pravilno ocenil, da gre za nadvse pozitivno idejo o oblikovanju živega pomnika univerzalne odličnosti in mojstrstva med Slovenci. V drugem sklicu je Državni svet uspel s tremi odložilnimi veti, dvema zakonodajnima iniciativama, štirimi zahtevami za presojo ustavnosti in zakonitosti ter eno parlamentarno preiskavo.

- V tretjem mandatnem obdobju in predsedovanju gospoda Janeza Sušnika je Državni svet pristopil k razmisleku o občutljivih vprašanjih preteklosti, ki jih je obravnaval s primerno mero spoštovanja in strokovnosti, brez težnje po vpletanju Državnega sveta v aktualne politične razprave. Diskusija, ki je v Državnem svetu potekala v letu 2004, odmeva še danes in je zgled, da se lahko pri ocenjevanju in vrednotenju medvojnega in povojnega nasilja strokovnjaki različnih strok prepričljivo dopolnjujejo. Odmevni zbornik s tega posveta je doživel že dvakratni ponatis. V tretjem mandatu se je še okrepilo mednarodno sodelovanje, zlasti na ravni COSAC-a in COFFACA-a. Med drugim je Državni svet leta 2006 na najvišji ravni organiziral odmevni mednarodni posvet o dvodomnosti kot višji stopnji demokracije, ki so se ga udeležili predsedniki Senata Francoske republike ter Zveznega sveta Republike Avstrije in Senata Češke republike. Vloga senatov in podobnih parlamentarnih domov je pri za nas pomembnih državah zelo izpostavljena (npr. Ruska Federacija, Italija, Češka Republika, Poljska, Velika Britanija, Kitajska, Kanada...), zato je v okviru Združenja Evropskih senatov in v bilateralnih odnosih Državni svet pridobil  zanimive možnosti neposrednega komuniciranja v okviru razvijajoče se parlamentarne diplomacije. V tretjem mandatu je Državni svet uspel s štirimi odložilnimi veti, šestimi zahtevami za presojo ustavnosti in zakonitosti ter eno parlamentarno preiskavo. Leta 2007 je uspel z že omenjenim referendumom o lastninskem preoblikovanju zavarovalnic, ki je prenesel delež v Zavarovalnici Triglav namesto na fizične osebe na Kapitalsko družbo.

- V četrtem mandatnem obdobju smo vstopili v obdobje svetovne in gospodarske krize. Že v prvem mandatnem letu 2008 smo se v Državnem svetu opredelili do učinkov globalizacije na gospodarstvo, družbo in okolje, opozorili na prevlado finančne industrije, spregovorili o pomenu srednjega razreda in o problemu plenilskih elit. Oblikovali smo predloge za izhod iz krize in ustanovili Svet za inovativno družbo. Večinsko sprejeta stališča državnih svetnikov so dobila večjo pozornost strokovne in splošne javnosti zgolj v pogojno rečeno »spornih« primerih, kot je bil npr. sprejeti in uspešni veto na ustanovitev občine Ankaran. Tudi nekateri pomembni simpatizerji Državnega sveta so zavzeli ostra stališča do te odločitve. A če se na tem konkretnem primeru vprašamo, kdo v tej državi skrbi za dolgoročen, državniški pogled, ali je prisotno zavedanje, da brez tretjega pomola Luke Koper ni drugega tira železniške proge Divača – Koper, da je brez tega ogrožena perspektiva razvoja edinega slovenskega pristanišča in s tem status Slovenije kot pomorske države? Koga skrbi neuresničevanje Evropske listine o lokalni samoupravi? Brez lažne skromnosti lahko rečem, da so državni svtniki tisti, ki so ob obravnavi pomembnih vprašanj pokazali najvišjo stopnjo državniškega pogleda na vprašanja in najbolj dolgoročno perspektivo razmišljanja. Na področju mednarodnega sodelovanja smo nadaljevali z aktivnostmi in krepili mednarodni ugled Slovenije v svetu. V lanskem letu smo naslovili na Evropski parlament konkretno pobudo, da bi le-ta v sodelovanju z Evropsko komisijo, Evropsko centralno banko in drugimi institucijami oblikoval, sprejel in izvedel ukrepe na področju regulacije finančnih trgov z onemogočanjem delovanja nemoralnih finančnih instrumentov, sprejel ukrepe za zaščito delovnih mest v državah članicah EU in okrepil vlogo evra kot svetovne valute. Več kot petdeset dogodkov samo v zadnjem letu, in prek 300 dogodkov v zadnjem mandatu, pa kaže na trdno povezanost Državnega sveta z organizirano strokovno civilno družbo. V lanskem letu je prišlo v Državnem svetu do podpisa dogovora o sodelovanju pri trajnostnem razvoju in biotski raznovrstnosti petih velikih društvenih organizacij z več kot 200.000 člani, kar lahko štejemo kot lep primer delovanja sodobne, participativne demokracije. V mandatu, ki se še ni iztekel, smo državni svetniki uspeli s štirimi odložilnimi veti na predlagane zakone, z dvema uspešnima zakonodajnima pobudama ter eno presojo ustavnosti in zakonitosti, o petih zahtevah pa ustavno sodišče še odloča.

Državni svet zaradi sodelovanja s civilno družbo predstavlja vezni člen med državljani in politiko. Smisel organiziranja posvetov, ki jih je bilo v vseh mandatih preko 500, je predvsem ta, da Državni svet pridobi kar največ raznolikih in argumentiranih mnenj, na podlagi katerih lahko preko svojih pristojnosti predlaga spremembe v pravni red, obenem pa pridobi tudi odziv na svoje delo. Od tu Državni svet črpa ideje in energijo za svoje delovanje. Mnenja, ki si jih ustvari na podlagi posvetov in okroglih miz, posreduje naprej v zakonodajni postopek.

Za demokracijo je najbolj nevarno, če se oblast odtuji od ljudi, če se politika zapre vase, ali celo izgubi občutek za resnične razmere, če torej ne posluša in ne upošteva nikogar mimo sebe. Za tako odtujeno politiko je značilno, da ne prisluhne pobudam državljanov na področju oblikovanja zakonodaje in da proizvaja vedno nove in nove predpise, ni pa sposobna zagotoviti njihovega uveljavljanja in uresničevanja. Tvorci slovenske ustave so Državni svet predvideli kot eno od varovalk zoper morebitno odtujevanje politike. Intenzivnejši stik med sodobno koncipiranim drugim parlamentarnim domom in organizirano strokovno civilno družbo lahko predstavlja manjkajoči člen za zmanjševanje demokratičnega primanjkljaja. Z vključevanjem mnenj, stališč in pripomb civilne družbe v zakonodajni postopek Državni svet širi prostor aktivnega državljanstva in demokracije v Sloveniji. Tudi to je pomembna dodana vrednost, ki jo Državni svet prispeva v politični sistem.

Dragi gostje, dragi prijatelji Državnega sveta,

Victor Hugo je menda zapisal “da bolje mislita dve glavi kot ena sama”. Ko torej razmišljamo o različnih vidikih nadaljnjega razvoja slovenskega parlamentarizma in političnega sistema, se je smiselno vprašati, ali stanje v družbi pri nas in svetu resnično daje podlago za prepričanje, da je pametno vso moč odločanja o najpomembnejših vprašanjih prepustiti v celoti in izključno političnim strankam, ali pa je vendarle pametno imeti možnost drugega mnenja, oblikovanega skozi politični organ, ki zna pridobivati stališča civilne družbe, zna z njimi ravnati in jih posredovati v bolj formalne politične strukture? Na predlanskem zasedanju Interparlamentarne unije Združenih narodov je bilo tako stališče podano celo v obliki priporočila.

Dragi gostje, dragi prijatelji Državnega sveta,

želel bi, da bi današnji dogodek izzvenel predvsem kot prijetno srečanje vseh, ki se jih je v preteklih dvajsetih letih na tak ali drugačen način dotaknilo delo Državnega sveta. Ob tej priložnosti bi se zahvalil vsem za prispevek k izgradnji institucionalnih temeljev naše države, za prispevek h krepitvi parlamentarizma in politične kulture na Slovenskem. Pričakujem, da se bo dvodomnost razvijala še naprej in da bo v politiki kmalu prevladal razum, da varovalke v sistemu zavor in ravnovesij, kakršen je veto in referendum, morajo obstajati za nemoten in normalen razvoj demokracije. Zato je modro in koristno dvodomnost krepiti, ne pa razmišljati o njeni ukinitvi. Naj današnja skromna slovesnost izzveni z optimizmom in zavestjo, da smo del zgodovine in da zgodovino tudi sami ustvarjamo. Prepričan sem, da se bomo tudi v prihodnosti v Državnem svetu še velikokrat srečevali. Predvsem pa vam želim prijetno druženje v naši sredi.

Hvala.

20 let Državnega sveta Republike Slovenije