Novice

Srečanje je potekalo ob robu Konference predsednikov parlamentov Evropske unije, kjer je ena od tem pogovorov vloga nacionalnih parlamentov pri obvladovanju kriz, zato sta predsednika izmenjala informacije o tem, kako se z gospodarsko krizo spopadata državi. Predsednik Kavčič je predstavil zaključke razprave v Državnem svetu, ki je identificirala in analizirala vzroke krize ter sprejela nekaj predlogov, kako se z njo spopasti.

Predsednik Reisenberger je dejal, da je nova avstrijska vlada že sprejela nekaj ukrepov, ki so usmerjeni predvsem v zagotavljanje varnosti in likvidnosti bančnega sistema. Pomoč, ki jo je, in jo še bo, Avstrija namenila gospodarstvu in bančnemu sektorju, mora zagotoviti varnost prihrankov, ki jih imajo prebivalci v bankah ter zagotoviti ohranjanje delovnih mest. Poudaril je, da je v Avstriji precej velikih podjetij, ki so v tuji lasti, obenem pa zaposlujejo veliko delavcev, zato so podprli odločitev o 18-mesečnem skrajšanem delu. To pomeni, da delavci delajo 70 odstotkov delovnega časa ter prejemajo 90 odstotkov plače, razlika pa naj bi zagotovila prejemanje plače še določen čas, po preteku tega obdobja, kar naj bi povišalo socialno varnost prebivalcev. Posebno vprašanje so majhna in srednje-velika podjetja, ki pa poslovno sodelujejo z velikimi podjetji, predvsem avtomobilsko industrijo. Ravno zaradi tega je mnenja, da se morajo države Evrope močneje povezati pri reševanju vprašanja te veje industrije.
Predsednika sta se strinjala, da je globalizacija prinesla tako dobre kot slabe posledice in ravno to krizo je potrebno izkoristiti za razpravo o potrebnih spremembah.

Predsednika sta se dotaknila tudi odnosov Slovenije in Hrvaške. Predsednik Kavčič je poudaril, da Slovenija podpira vstop Hrvaške v NATO kot tudi EU, vendar pa slovenska stran ne bo odstopiti od nekaterih zahtev, ki so bistvenega pomena za njen strateški interes. Predvsem bo vztrajala na ohranitvi neoviranega teritorialnega dostopa do mednarodnega morja. Na ravni predsednikov vlad Slovenije in Hrvaške je bil tak dogovor leta 1993 že podpisan in od teh določil Slovenija ne bo odstopala.

Predsednika sta se strinjala, da so odnosi med domovoma tradicionalno dobri ter se dogovorila za skorajšnje medsebojno srečanje.