Novice

V Državnem svetu je bil 9. aprila 2009 posvet O argumentaciji in retoriki v slovenski politiki in javnem prostoru.

Na posvetu so slovenski strokovnjaki s področja argumentacije, retorike in neformalne logike spregovorili o odvisnosti državljanske vloga, javne argumentacije in razvoja kompetenc za ustrezno prepoznanje ali oceno dobrih in slabih argumentov.

Uvodoma je predsednik Državnega sveta mag. Blaž Kavčič izpostavil, "da sta argumentacija in demokracija dva med seboj tesno povezana koncepta, ki jih je sodobni homo politikus prevzel od antičnega sveta. Urejanje javnih zadev na podlagi razprav z izmenjavo mnenj in predhodnim tehtanjem razlogov za neko odločitev, so bili za stare Grke aksiom dobre vladavine, miru in blagostanja. Slaba argumentacija ali celo njeno umanjkanje, sta posledično lahko vodili v nezadovoljstvo in povzročali nezaupanje, nemire, upore ali celo razkroj politične oblasti, ki jo je nadomestila druga, ki je bila z močjo argumentov bolj prepričljiva in si na ta način pridobila legitimiteto demosa. Lahko pa jo je seveda pridobila tudi z argumenti moči, a v tem primeru izgubila svojo demokratično naravo, ki je utemeljena na participaciji večine. Sodobno pojmovanje oblasti je neločljivo povezano s pojmom legitimnosti. Čeprav obstaja diskrepanca med idealom demokracije in realnim stanjem, ki ga simbolizira trdo ustoličena liberalna koncepcija predstavniške parlamentarne demokracije, v kateri dejansko vladajo politiki, je v sodobnem svetu dobra oblast tista, ki omogoča široko soočenje mnenj in zna prepričati čim večji delež volilnega telesa."  Govor predsednika

S prispevki so sodelovali dr. Igor Ž. Žagar s Fakultete za humanistične študije (Univerza na Primorskem): Argumentacija v DZ RS: moč argumentov ali argument(i) moči, dr. Danilo Šuster s Filozofske fakultete (Univerza v Mariboru): Interesi logike in logika interesov, dr. Boris Vezjak s Filozofske fakultete (Univerza v Mariboru): Hipertrofija argumentacije "ad hominem" v političnem diskurzu, dr. Janja Žmavc s Fakultete za humanistične študije (Univerza na Primorskem): Retorika? Le v omejenih količinah, prosim! (Študija dveh primerov iz slovenskega političnega govorništva), mag. Smiljana Gartner s Filozofske fakultete (Univerza v Mariboru): Čustva v argumentaciji in retoriki, Primož Krašovec s Pedagoškega Inštituta (Univerza v Ljubljani): Konsenz in dialog, dr. Andrej Ule s Filozofske fakultete (Univerza v Ljubljani): Meje argumentacije in razlage v etičnih in političnih razpravah, dr. Rastko Močnik s Filozofske fakultete (Univerza v Ljubljani): Zapora političnega polja in depolitizacija govora legitimnih političnih akterjev.

Dodatne informacije o posvetu s prispevki in prezentacijami

dr. Igor Ž. Žagar

dr. Rastko Močnik

mag. Smiljana Gartner