Delo komisij

Komisija za lokalno samoupravo in regionalni razvoj je obravnavala vladni Predlog zakona o financiranju pokrajin. Komisija se je seznanila z napovedanimi spremembami Zakona o javnih financah, ki naj bi urejal finančno poslovanje pokrajin ter zadolževanje. Člani komisije so opozorili na možnost, da se za posamezno investicijo lahko določi sofinanciranje do 100 odstotkov upravičenih stroškov investicije, pri tem pa se ne navaja "brez davka na dodano vrednost". Zakon o financiranju občin namreč določa, da se lahko za posamezno investicijo določi do 100 odstotkov upravičenih stroškov investicije brez davka na dodano vrednost. Komisija in Državni svet sta ob obravnavi Predloga zakona o financiranju občin že predlagala, da bi se davek na dodano vrednost upošteval kot upravičen strošek investicije oziroma sta predlagala prav tako rešitev, kot je sedaj predvidena za pokrajine, vendar je Vlada v svojem stališču do mnenja Državnega sveta 14. 11. 2006 nasprotovala takemu predlogu, ker je v nasprotju z veljavnimi predpisi in zato davka na dodano vrednost ni mogoče šteti za upravičene stroške investicije. Komisiji se postavlja vprašanje, zakaj je predlagatelj v primeru pokrajin uporabil drugačen pristop kot v primeru občin, saj je pri obeh možna le ena rešitev in meni, da bi bila potrebna enotna ureditev oziroma uskladitev rešitev tako na občinskem kot pokrajinskem nivoju.

Z vidika samostojnosti in avtonomnosti pokrajinskega sveta pri urejanju notranje organizacije pokrajinske uprave ter odsotnosti nadzora države nad pokrajino je komisija pri obravnavi Predloga zakona o pokrajinah opozorila na peti odstavek 14. člena, ki določa, da mora pokrajina zagotoviti, da imajo prebivalci enak (v nobenem primeru ne sme biti slabši od sedanjega) oziroma boljši dostop do upravnih storitev kot jih sedaj zagotavlja država. Komisija ni podprla predloga Združenja občin Slovenije za dopolnitev 15. člena predloga zakona z opredelitvijo sveta občin kot organa pokrajin ter v tej povezavi spremembo 21. člena predloga zakona, na podlagi katere bi dobil svet občin večjo težo pri ponovnem odločanju. Čeprav sta komisija in Državni svet v prvi obravnavi predlagala okrepitev vloge sveta občin, ki ga sestavljajo župani občin z območja pokrajin, komisija po dodatnih pojasnilih predlagatelja in razpravi ni naklonjena takemu predlogu. Svet občin, kot posvetovalni organ, lahko podaja mnenja o zadevah iz pristojnosti pokrajinskega sveta, ki jih predlog zakona taksativno našteva in se nanašajo na izvajanje regionalne politike. Komisija ugotavlja, da bi lahko župani občin v primeru, da bi moral pokrajinski svet odločati o že sprejetih rešitvah v postopku ponovnega odločanja z dvotretjinsko večino opredeljenih članov, blokirali sprejemanje razvojnih odločitev pokrajinskega sveta. Osnovni namen sveta občin pa je opozarjanje na morebitne anomalije odločitev pokrajinskega sveta.

Glede na posvetovalno vlogo sveta občin, ki jo ima v odnosu do pokrajinskega sveta, komisija opozarja na predvideno nezdružljivost opravljanja funkcije župana s članstvom v pokrajinskem svetu. Po mnenju komisije bi bilo treba enovito urediti združljivost opravljanja funkcij tako, da velja enaka ureditev za poslanca in župana v smislu enake obravnave združljivosti nepoklicnega opravljanja funkcije poslanca in župana oziroma nezdružljivosti poklicnega opravljanja funkcije poslanca in župana s funkcijo člana pokrajinskega sveta. V tem primeru bi bilo smotrno določiti združljivost opravljanja funkcije župana s funkcijo člana pokrajinskega sveta, tako kot je to urejeno za poslanca. Svet občin bi morali sestavljali predstavniki občin z območja pokrajine, in ob tem določiti zgolj nezdružljivost opravljanja funkcije člana pokrajinskega sveta s funkcijo člana sveta občin. Komisija ob tem poudarja, da je vsako profesionalno opravljanje katerekoli funkcije nezdružljivo z opravljanjem državne, pokrajinske ali občinske funkcije.

Komisija poudarja, da predstavlja vsebina 66. člena predloga zakona, ki se nanaša na prenos pristojnosti na pokrajine, eno ključnih vprašanj razumevanja enotirnega oziroma dvotirnega upravnega sistema. Interpretacije razumevanja tega člena s strani ministra za javno upravo in ministra, pristojnega za lokalno samoupravo in regionalno politiko, so glede tega vprašanja v javnosti različne in neenotne, zato se postavlja vprašanje, ali predlagane rešitve zagotavljajo postopen prenos nalog z državnega nivoja na pokrajine ter uvedbo enotirnega upravnega sistema. Komisija in Državni svet sta že v okviru prve obravnave podprla enotirni upravni sistem, ki je racionalnejši od dvotirnega upravnega sistema, saj slednji ob hkratnem delovanju pokrajinskih uprav in upravnih okrajev zagotovo pomeni podvajanje administrativnih struktur in s tem povečanje javnofinančnih izdatkov.

Komisija ponovno poudarja, da bi bilo smiselno iskati rešitev v smeri manjšega števila pokrajin, ker je to z ekonomskega vidika in glede na Uredbo (ES) št. 1059/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o oblikovanju skupne klasifikacije statističnih teritorialnih enot (povprečna velikost teritorialne enote na ravni NUTS 3 je opredeljena z najmanj 150.000 prebivalci) boljša rešitev. Vendar ugotavlja, da je predlog za 14 pokrajin glede na dosedanji regionalni razvoj in oblikovanjem 12 regionalnih razvojnih programov in območnima razvojnima programoma Spodnje Podravje in SAŠA regije ter vzpostavljeno regionalno mrežo institucij politično najbolj realen predlog.

Komisija je obravnavala še Predlog zakona o volitvah v pokrajinah. Ugotovila je, da predlagatelj ne podpira kombiniranega volilnega sistema, ker pomeni nepregleden sistem volitev, in prav tako ne neposrednih volitev predsednika pokrajine, ker vidi "koalicijski dogovor", ki je običajno podlaga za izvolitev predsednika pokrajine izmed pokrajinskih svetnikov, kot garant za uspešno delovanje pokrajinskega sveta. V povezavi z določili o oblikovanju volilnih enot se je komisija seznanila z opozorili Združenja občin Slovenije, da bi lahko princip volitev enega člana pokrajinskega sveta na približno enako število prebivalcev ob upoštevanju določbe, da se v volilni enoti voli najmanj pet članov pokrajinskega sveta, vodil k prevladi mestnih in regijskih središč v pokrajini. Komisija je menila, da se bodo v skladu s proporcionalnim volilnim sistemom liste kandidatov za člane pokrajinskega sveta in koalicije oblikovale bolj po načelu političnih strank in neodvisnih list kot pa po teritorialnem principu. Posredne volitve predsednika pokrajinskega sveta lahko omogočijo izvolitev tudi kandidatom z območij z manjšim številom prebivalcev. Sicer pa so člani komisije podprli načrtovano izvedbo prvih volitev v pokrajinske svete in volitve v državni zbor na isti dan iz razloga racionalizacije stroškov.