Novice

Ministrstvo za šolstvo in šport je v sodelovanju z Državnim svetom Republike Slovenije organiziral posvet, ki je bil namenjen razpravi o osnutku Strategije vseživljenjskosti učenja v Sloveniji. To je bil že tretji posvet v Državnem svetu, ki ga je ministrstvo namenilo predstavitvi novostim v vzgoji in izobraževanju v Sloveniji.

Dr. Zoltan Jan, predstavnik Državnega sveta RS za področje vzgoje in izobraževanja se je uvodoma spomnil na začetke nastajanja centrov za izobraževanje odraslih in ugotovil, da je Slovenija v zadnjih petnajstih letih napredovala od stanja po razsutju usmerjenega izobraževanja. Spoznanje, da je treba neprestano izpopolnjevati svoje sposobnosti tudi na teoretični ravni, ne samo na izkustveni, je prodrla v zavest in danes je to izobraževanje ob delu, iz dela v za delo, zakoreninjeno. Postavlja pa se vprašanje, kje je treba sistem še izboljšati. Izpostavil je predvsem dve družbeno marginalni skupini, ki pa sta zelo pomembni. Po eni strani so to mlajši brezposelni. Sistem je ustvaril celo vrsto mehanizmov, ki omogočajo napredovanje navzgor, slabo pa ščiti tiste, ki ostanejo na cesti in so prepuščeni ulici. Tukaj je ta segment z razvojem teh programov za projektno učenje mladih storil pomembne korake in odprl popolnoma novo področje. Drugi segment pa so seveda univerze za tretje življenjsko obdobje. Opozoril je še na nujnost izpolnjevanja znanj. Žal je v današnji družbi tako in to je najhujši problem, da vsak vlaga samo neposredno v tisto, kar takoj prinese dobiček. Teh dolgoročnih vlaganj, skrb za kadrovsko osnovo, to je izostalo in tu je lahko velik problem te družbe.

Dr. Milan Zver, minister za šolstvo in šport je uvodoma predstavil izhodišča za osnutek Strategije vseživljenjskosti učenja v Sloveniji. Ta osnutek je del širšega procesa, ki poteka v Sloveniji in v Evropi. Gre za proces vseživljenjskega izobraževanja in usposabljanja do 2010. Vseživljenjsko učenje predstavlja širši sklop, kot je zgolj poklicno ali druga izobraževanje, ker se dotika tudi drugih subjektov, ki izvajajo proces izobraževanja. Dejstvo je, da sta vsaj dva dejavnika vplivala v Evropi in v svetu na oblikovanje vedno bolj izostrenega modela vseživljenjskega učenja. Prvi je zagotovo demografski faktor, kjer Slovenija z negativnim demografskim prirastkom deli usodo z nekaterimi drugimi starejšimi članicami EU, ki imajo izrazito, razen redkih izjem, kot je Francija. Problem, ki ga je treba resno vzeti v obzir je dejstvo, da je v Evropi približno tretjina ljudi, ki nima ustrezne izobrazbe glede na zahteve trga dela. Ta dva dejavnika sta močno vplivala na vedno večje, bolj intenzivne in tudi bolj uporabne razprave o vseživljenjskem izobraževanju. Cilj je seveda dvojen: posamezniku omogočiti, da bo konkurenčen na trgu dela in usposobljen za vsakodnevno življenje. Zato mora ta posameznik pridobiti širša znanja, razviti široke veščine, kompetence. Prvi cilj je optimalno usposobljen posameznik, drugi cilj pa obogatena in zadovoljna družba: torej, ne samo ekonomski podsistem, ampak tudi širša družba, ki zahteva, da so posamezniki v njej dejansko optimalno usposobljeni za življenje, za vključevanje, za inkluzijo v vse oblike, v vse vrste kanalov, v vsa družbena omrežja.

Dr. Zoran Jelenc je predstavil osnutek Strategije vseživljenjskosti učenja v Sloveniji. Razpravo sta vodila Janez Mežan, generalni direktor Direktorata za srednje in višje šolstvo ter izobraževanje odraslih in dr. Zoltan Jan, predstavnik Državnega sveta RS za področje vzgoje in izobraževanja).

Več v magnetogramu posveta.