Delo komisij

Komisija Državnega sveta za kulturo, znanost, šolstvo in šport je na 29. seji 23. 6. 2010 podprla predloga Zakona o Radioteleviziji Slovenija in Zakona o Slovenskem filmskem centru, javni agenciji Republike Slovenije, ki ga je v obravnavo Državnemu zboru predložila Vlada in sta v drugi obravnavi.

Predlog zakona o Radioteleviziji Slovenija zagotavlja vsebinsko in poslovno izboljšanje delovanja, zaradi katerega je javna radiotelevizija ustanovljena, vnos pravil enotnega pravnega prostora EU in sodišč EU, dopolnitev zakonskih rešitev, neusklajenih s pravom EU, in prenos zahtev v notranji pravni red. Rešitve temeljijo na načelih institucionalne avtonomnosti in uredniške ter finančne neodvisnosti, gospodarnosti in tehnološke odličnosti ter finančne preglednosti.

Komisija je izpostavila, da v predlogu zakona manjkajo definicije določenih pojmov, zlasti pri opredelitvi statusa zavoda, ki bo imel najpomembnejše posledice pri njegovem delovanju. Opozarja, da bi moral biti cilj zakona 100 odstotna pokritost, še zlasti, ker zakon sam precejšnjo pozornost namenja tudi tehnološkemu razvoju. Predlog govori o dejavnosti, ki ni javna služba in ki jo lahko opravlja RTV Slovenija ali pravna oseba, ki jo ustanovi RTV Slovenija. Komisija je pri tem izpostavila dilemo o odgovornosti za delovanje te pravne osebe, ki se bo ukvarjala s tržno dejavnostjo, kdo bo njen lastnik in kako bo to vplivalo na razmerje do dejavnosti javnega interesa v okviru javne službe oziroma ali ne bo povzročilo dodatnega konflikta zaradi konkurenčnosti znotraj iste hiše. Komisija je opozorila na možnost, da bi bil Svet vendarle neodvisen od politike. Obenem pa bi Svet moral vključevati tudi skupnega predstavnika tako imenovane žive kulture (društev pisateljev, dramskih in filmskih umetnikov-ustvarjalcev) oziroma izboljšati sorazmerno zastopstvo različnih subjektov, ki so ustvarjalni in vsebinski ter kritični dejavniki opredeljevanja nacionalne identitete. Glede na to, da predlog zakona uvaja "odgovornost, transparentnost in učinkovitost", komisija meni, da mora zakon jasno določiti, kaj ali kdo bo določal kompetentnost pri doseganju omenjenih načel in kdo bo to nadziral ter korigiral. Komisija je kot ključno dilemo predloga zakona, ki po besedah predlagatelja uvaja nov model organiziranosti javnega zavoda kot "sui generis", izpostavila zlasti upravljavski odnos med javnim in tržnim znotraj istega zavoda.

Zakon o Slovenskem filmskem centru, javni agenciji Republike Slovenije spreminja pravno statusno obliko Filmskega sklada RS v javno agencijo. Agencija ima v okviru svojega namena in pristojnosti izobraževalno-razvojno in nadzorno funkcijo, predlagatelj pa želi s statusno spremembo uveljaviti depolitizacijo, finančno oziroma poslovno preglednost tudi v odnosu do sofinanciranja države v okviru uresničevanja javnega interesa nacionalne filmske produkcije. Novi zakon bo zagotovil nemoteno delovanje agencije, povečanje sredstev za sofinanciranje in delovanje agencije, izboljšanje gledanosti slovenskih del, ki nastanejo s sofinanciranjem agencije, uveljavljanje slovenskega jezika, povečanje prepoznavnosti slovenskih filmskih in avdiovizualnih del, razvoj slovenske kinematografije in večja promocija slovenskih filmov doma in v tujini. Komisija je izpostavila ne povsem jasno zakonsko določeno vlogo agencije pri odkupu filmov iz filmskega arhivske in tekoče filmske produkcije, ki naj bi potekalo preko RTV Slovenije s tako imenovanim kulturnim evrom, ki skrbi za odkup vrhunske filmske produkcije, odkup tekoče filmske produkcije pa poteka z javnimi razpisi preko Ministrstva za kulturo.

  Mnenje k Predlogu zakona o Radioteleviziji Slovenija (ZRTVS-2)

  Mnenje k Predlogu zakona o Slovenskem filmskem centru, javni agenciji Republike Slovenije (ZSFCJA)