Slavnostni nagovor predsednika mag. Blaža Kavčiča na prireditvi "Čar lesa"

Otvoritev prireditve z naslovom "Čar lesa" - razstava notranje opreme iz lesa
Govor predsednika Državnega sveta mag. Blaža Kavčiča
Cankarjev dom, 12. maj 2010

Spoštovane gospe in gospodje, visoki gostje, cenjeni prireditelji in sodelujoči, spoštovani obiskovalci!

Les, ta starodavni material, spremlja človeka od pradavnine do današnjih dni. Do koder segajo pisni viri, spomin in arheološka dediščina, smo les uporabljali v najrazličnejše namene. Lahko rečemo, da je bil les naš zvesti spremljevalec od zibeli pa do groba. V svojem civilizacijskem razvoju se je človek od lesa poskušal odmikati, se mu odtujevati, a ga je vedno znova odkrival. Nikoli ga ni mogel v celoti nadomestiti z drugimi materiali, ne s plastiko, ne s keramiko, ne s steklom, ne s kovino. Čar lesa je vedno znova premagal vsako civilizacijsko noviteto!

Danes se k lesu kot vrhunskemu materialu ponovno vračamo. Razlogi so različni. Gospodarski, energetski, okoljevarstveni, estetski, ne nazadnje tudi socialni. Nezadržno prehajamo v obdobje, ki bo zahtevalo tektonske premike v našem razumevanju družbenega razvoja in rasti. V kontekstu trajnostnega razvoja se bo sodobni človek ponovno vrnil k lesu kot strateški surovini.  Les je vse bolj tesno vpet v koncept kakovosti življenja, ki nadomešča kvantiteto s kvaliteto. Ta tendenca se kaže v drugih delih Evropski unije. pa tudi pri nas. Kakovost življenja pomeni sonaravni razvoj, energetsko neodvisnost, zdravo bivalno okolje …

Eden ključnih aktualnih izzivov slovenske družbe, ki se je znašla v fazi prilagajanja gospodarstva po krizi, je prehod v nizkoogljično, konkurenčno ter ekološko učinkovito gospodarstvo. To naj bi spodbujalo tudi ustvarjanje novih delovnih mest. Gre za resnično velik izziv, neke vrste povsem novo, pozitivno, obliko »tranzicije« slovenskega gospodarstva, ki postaja vse bolj tudi nujnost. Podnebne spremembe, upadanje biotske raznovrstnosti, omejeni energetski viri, nizka stopnja dodane vrednosti, slaba konkurenčnost in nizka stopnja inovativnosti, nezaposlenost itd. so problemi, ki zahtevajo ukrepanje. In kje iskati poti iz težav, če ne ravno v virih, s katerimi razpolagamo sami! Eden od takih je zagotovo tudi les, saj je z njim pokrita več kot polovica površja Slovenije. Z dobrim gospodarjenjem z gozdovi, ter z ustrezno obdelavo in uporabo lesa je moč doseči dolgoročno dragocene pozitivne učinke na podnebje, okolje, naravo, energetsko in gospodarsko ter zaposlitveno bilanco države. Na to kažejo tudi izkušnje držav iz naše neposredne soseščine.

Za državo z veliko lesno zalogo, kot je Slovenija, ki se zavzema za trajnostni razvoj, je gozdarstvo in še posebej lesno-predelovalna industrija izjemno pomembna panoga s pozitivnimi okoljskimi in gospodarskimi učinki, je razvojna priložnost za našo večjo prepoznavnost v evropskem in širšem prostoru. Zelo blizu mi je misel prof. Torellija, ki je ob neki priložnosti dejal, “da je les slovenski nacionalni material s čudovitimi atributi in da je njegova raba takorekoč domoljubno in okolju prijazno dejanje”.

Tradicija uporabe lesa je na slovenskem ozemlju zelo stara. Ne nazadnje so na ljubljanskem barju arheologi našli najstarejše ohranjeno kolo na svetu, izdelano iz lesa in staro več kot 5000 let. V strugi Ljubljanice so odkrili sulice iz lesa tise, stare več kot 38 000 let. Tej tradiciji lahko sledimo vse do izdelovanja vrhunske suhe robe, katere slava je segala celo do Dunaja, svetovno znanih stolov in do izdelovanja vrhunskih smuči v najnovejšem času, ki je Slovenijo in njeno blagovno znamko naredila prepoznavno po celem svetu, še veliko preden smo si izborili lastno državo. Tako stopamo z dolgo tradicijo obdelovanja lesa v prihodnost družbe znanja in idej, ki bi lesu in lesnim izdelkom lahko prispevala najvišjo dodano vrednost.

Spoštovani, v Sloveniji imamo dovolj znanja, da ustvarimo, uskladimo in uresničimo sodoben koncept za umno rabo lesa, ter ustvarimo trdno podlago za razvojni preboj gozdarske, lesarske, papirniške in drugih na lesu temelječih gospodarskih panog. Presekati moramo z prakso, da Slovenija predstavlja le poceni kolonijo za črpanje našega visokokakovostnega nepredelanega lesa! Naša hlodovina gre večinoma nepredelana v izvoz, slovenski proizvajalci zahtevnih lesnih izdelkov pa uvažajo lesne dele, izdelane iz slovenskega lesa, iz tujine! Ko govorimo o slovenskem lesu, govorimo o potencialu 30.000 delovnih mest in o 1 milijardi evrov dodane vrednosti! To pa je za Slovenijo velika razvojna priložnost!

Lahko rečemo, da se v lesu skriva potencial za prepoznavnost in ugled, za poslovno kakovost, uspešnost in inovativnost. Les je namreč veliko več kot surovina za kurivo! Možnosti njegove uporabe so zelo različne in so zato tudi izziv za interdisciplinarno obravnavo s strani oblikovanja, arhitekture, gradbeništva itd. Iz lesa lahko izdelamo čudovite izdelke in umetniške predmete. Zato bi les s sečnjo v resnici moral šele začeti živeti svoje polno uporabno življenje. Da je temu tako dokazuje z govorico izdelkov tudi razstava “Čar lesa”, ki si jih bomo lahko v tem tednu z zanimanjem ogledali.

Ob koncu naj še čestitam organizatorjem - Svetu za les, Zvezi lesarjev Slovenije in Oddelku za lesarstvo Biotehniške fakultete za idejo o razstavi z željo, da s tovrstno promocijo lesa v prihodnosti še nadaljujejo. Hvala.

Novica o dogodku