Novice

V sredo, 9. maja je potekala 46. redna seja Državnega sveta. Med drugim je bil na dnevnem redu tudi Predlog zakona za uravnoteženje javnih financ, ki pa se je v času pogajanj med Vlado, političnimi strankami in sindikati močno spremenil, zato so državni svetniki predlog zakona umaknili z dnevnega reda.

www.skledar.tv

Državni svetniki so soglasno zavrnili Virantov predlog o omejevanju demokratičnih parlamentarnih postopkov oziroma o ukinitvi dvodomne parlamentarne demokracije, kot je to predlagano s Predlogom za začetek postopka za spremembe Ustave Republike Slovenije z osnutkom Ustavnega zakona, ki ga je v postopek v Državnem zboru vložila skupina poslancev s prvopodpisanim dr. Gregorjem Virantom. Državni svet predlog sprememb Ustave ne podpira.

Državni svet je v razpravi soglasno ugotovil, da je predlog sprememb Ustave slabo pripravljen in ne temelji na argumentih, ki bi zasledovali višjo stopnjo demokracije, ampak jo celo zmanjšuje. Tovrsten predlog izhaja predvsem iz lahkotnosti obravnavanja te ustavne tematike. Poznavanje slovenskega parlamentarizma in s tem delovanja Državnega sveta je šibko, kar je po eni strani razumljivo, saj se je mandatna doba šestega sklica Državnega zbora ravno dobro začela in poslanci še niso imeli priložnosti docela spoznati dela Državnega sveta, ki je oblikovan kot interesno predstavništvo, preko katerega se uveljavljajo različni interesi, tudi lokalni, kar je pomembna okoliščina, posebej zdaj, ko je zakonsko prepovedano, da bi bili npr. župani in podžupani lahko tudi poslanci.

V današnji nehomogeni družbi in v času, ko je demokracija na preizkušnji, je za doseganje čim širšega konsenza bistvenega pomena institucionalizacija dialoga, kar se v veliki meri dosega že z različno interesno sestavo Državnega sveta. Zato bi bilo treba v njegovem obstoju iskati prednosti in možne potenciale ter jih izboljšati, ne pa ga ukinjati.

Strokovna analiza o veljavnem političnem sistemu je torej utemeljena in potrebna, ker lahko prispeva h konstruktivnemu razmisleku o izboljšanju delovanja celotnega slovenskega parlamentarnega sistema. Le-ta lahko predstavi prednosti in slabosti delovanja Državnega sveta ter poda podlago za razmislek o možnih alternativnih rešitvah in spremembah, kot so nadgradnja in preoblikovanje Državnega sveta. Za nadgradnjo Državnega sveta bi zadoščala že sprememba oziroma dopolnitev Poslovnika Državnega zbora.

Predlog za ukinitev Državnega sveta je nerazumljiv, ker Državni svet s svojim obstojem širi možnosti dialoga o posameznih zakonodajnih predlogih ter ostalih političnih odločitvah, s tem da v proces odločanja vključuje raznolike interesne skupine in s tem omogoča usklajevanje mnenj ter višjo raven soglasja. Pri tem je potrebno poudariti, da je zagotovo bolj kvaliteten in učinkovit tisti sistem, ki temelji na doseganju soglasij, kot tisti, v katerem se sprejemajo zgolj enostransko zasnovane odločitve.

V primeru predloga sprememb Ustave in ukinitve Državnega sveta bi hkrati ukinili tudi vrsto demokratičnih institutov (npr. odložilni veto, vpliv civilne družbe ipd). Morebitne sprejete ustavne spremembe bi hkrati terjale prenos instituta odložilnega veta npr. na predsednika Republike Slovenije, terjale bi tudi vnos Ekonomsko-socialnega sveta v Ustavo ipd.

Prav je, da se zaradi vsesplošnega varčevanja kot posledice ekonomske in družbene krize racionalizira tudi delovanje političnega sistema, vendar ne v škodo demokratičnih pridobitev, standardov. Poudariti velja, da vsebinski prispevek Državnega sveta močno odtehta stroške za njegovo delovanje (primerjalno pravno gre za najcenejši drugi dom). Letošnji proračun Državnega sveta bo znašal le 1,9 mio evrov, z ukinitvijo Državnega sveta bi znašal dejanski »prihranek« za državni proračun le okrog 300 tisoč evrov, saj je treba upoštevati, da bi cca 1 mio evrov, ki gre za plače 28 zaposlenih, še vedno na takšen ali drugačen način ostal kot strošek v državnem proračunu. Upoštevati gre tudi, da se skoraj polovica sredstev od izplačanih sejnin državnim svetnikom, ki svojo funkcijo sicer opravljajo nepoklicno, vrne preko dohodnine v državni proračun. Precejšen del materialnih stroškov Državnega sveta predstavlja participacijo na obratovalnih stroških parlamentarnega objekta. To torej pomeni, da dejanski »prihranek« pri ukinitvi Državnega sveta predstavlja zgolj 1% proračuna Državnega zbora.

Državni svet je s svojimi funkcijami, ki bi jih bilo potrebno s spremembo veljavne zakonodaje in Poslovnika Državnega zbora še okrepiti, garant za uveljavljanje demokratičnih procesov na zakonodajnem področju. S svojim delovanjem oziroma izvajanjem nadzorne funkcije v razmerju do Državnega zbora že v okviru danih pristojnosti (npr. mnenja, pobude, odložilni veto in zahteve za začetek postopka za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti ipd.) prispeva k sprejemu kvalitetnejše zakonodaje.

Mnenje k Predlogu za začetek postopka za spremembe Ustave Republike Slovenije z osnutkom Ustavnega zakona

Državni svetniki so obravnavali tudi Predlog zakona o spremembah Zakona o ugotavljanju katastrskega dohodka in ga podprli.
V predstavitvi je predstavnik predlagatelja zakona poudaril, da je cilj predloga zakona zagotoviti pravno podlago za enoletno prestavitev roka uveljavitve novega sistema ugotavljanja katastrskega dohodka in na ta način zagotoviti kontuiniteto v sistemu ter posledično v uporabi podatka o katastrskem dohodku in pavšalni oceni dohodka na panj za različne javne namene. Zakon o ugotavljanju KD določa, da se KD in pavšalna ocena  dohodka na panj prvič ugotovita na novi podlagi najpozneje 30.6.2012. Tako bi se nova ocena pavšalne dohodka kmetijske in gozdarske dejavnosti lahko začela uporabljati za dohodnino ter določanje drugih obveznosti in pravic iz tega naslova najpozneje 30.6.2012 oziroma za določitev dohodkov iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti za odmero dohodnine za leto 2012. Zaradi zmanjšanja obsega razpoložljivih proračunskih sredstev se naloge, potrebne za razvoj in uveljavitev novega sistema ugotavljanja KD v letu 2011 niso izvedle.

Državni svet soglaša s predlogom, da se z zakonom rok uveljavitve novega sistema ugotavljanja KD, ki je določen v 14. členu zakona, s 30. 6.2012 prestavi na 30.6.2013. Posledično se za eno leto prestavi tudi prehodno obdobje za ugotavljanje KD za kmetijska zemljišča, ki niso zemljišča pod trajnimi nasadi in sicer s 30.6.2013 na 30.6.2014. Poleg tega se obveznosti povezovanja podatkov o podrobnejši dejanski rabi z zemljiškim katastrom že v letu uveljavitve novega sistema širi na nekatere druge trajne kulture (hmeljišča, trajne lastnine na njivskih površinah in plantaže gozdnega drevja, ki zasedajo skupaj okoli 2.500ha), se pa po drugi strani iz obveznosti povezovanja podatkov za trajne nasade izvzemajo ekstenzivni sadovnjak, ki zasedajo 20.000 ha oziroma več kot 40% površine vseh trajnih nasadov, s čimer se racionalizira obseg dela in stroškov teh dejavnosti v prvem letu izvajanja novega sistema. Obenem se za zagotovitev podlage za določanje KD za leto 2012 določa, da se kot KD za leto 2012 šteje enak KD, kakor je bil zemljiščem pripisan.

Sklepi 46. seje