Slavnostni nagovor predsednika mag. Blaža Kavčiča na podelitvi priznanj najzaslužnejšim društvenim delavcem

(Državni svet, 4.12.2008)

Spoštovane prostovoljke in prostovoljci, visoki predstavnik vlade, dragi gostje, cenjene gospe in gospodje!

Lepo pozdravljeni v Državnem svetu Republike Slovenije na današnjem svečanem dogodku - podelitvi priznanj najzaslužnejšim društvenim delavcem v letu 2008. Sodelovanje z društvenimi organizacijami, s prostovoljkami in prostovoljci, je zame izrednega pomena, saj v Državnem svetu Republike Slovenije močno podpiramo vaše dejavnosti. Državni svet je v svojem pomembnem delu tudi zastopnik interesov civilne družbe.

Naj ta dogodek izkoristim predvsem kot priložnost, da se vam zahvalim za nesebično in požrtvovalno delo, ki ga opravljate v različnih okoljih in za različne namene. Pri opravljanju prostovoljstva ne gre za to, da bi se s tem nadvse plemenitim delom kakorkoli izkazovali ali se z njem kitili. Gre za odraz vaših osebnih vrlin, širokosrčnosti, požrtvovalnosti in plemenitosti, zaradi katerih zmorete biti sočutni in solidarni do ljudi, še posebej do tistih, ki so se iz različnih razlogov znašli v stiski in nesreči. Roka, ki jim jo nesebično ponujate, je odraz vaše tople in široke osebnosti.

Vaša prizadevanja so izredno in neprecenljivo pomembno dopolnilo različnih oblik organizirane družbene dejavnosti. Država je s svojimi institucijami pogosto toga, ne reagira dovolj hitro, mnogi posamezniki v težavah pa se nanjo tudi ne znajo ali celo nočejo obrniti. Zato predstavlja prostovoljstvo izredno pomemben dopolnilni socialni vir pomoči in družbene solidarnosti, ki presega okvir državnih institucij. Prostovoljstvo je družbena dodana vrednost, glede na njen obseg pa lahko tudi merimo stopnjo družbene solidarnosti.

Prostovoljstvo pomaga pri rušenju stereotipov o drugačnosti, zbližuje ljudi zelo različnih socialnih statusov, starosti in poklicnih profilov, spolnih, verskih, nacionalnih in rasnih predznakov, s tem pa zvišuje kvaliteto medčloveških odnosov, znižuje prag občutljivosti za krivice, ki se v družbi dogajajo, vzpodbuja razprave o družbenih problemih in v najširšem smislu prispeva k demokratizaciji družbenega okolja. V tem je tudi skupni imenovalec z vlogo Državnega sveta, ki kot strankarsko nepodrejeni drugi dom slovenskega parlamentarnega sistema deluje s meri zmanjševanja demokratičnega primanjkljaja v naši družbi. Prostovoljstvo povezuje tiste, ki želijo pomagati in so pri tem samoiniciativni, ne stremijo za materialnim poplačilom, so odprti in vključujoči do vseh in na drugi strani tiste, ki pomoč potrebujejo. Zato je družbeni prispevek prostovoljstva bistveno širši kot je videti na prvi pogled. Ker v svoje delo vključujete tudi mlade, je prostovoljstvo priložnost za osebnostni razvoj na temelju širjenja vrednot prijateljstva, pomoči, solidarnosti in tolerance ter dialoga najrazličnejših oblik; posebej naj izpostavim pomen krepitve medkulturnega in medgeneracijskega dialoga ter vzgoje za mir in nenasilje v najširšem smislu.

Prostovoljstvo se najbolj učinkovito uresničuje, ko je vpeto v socialno omrežje in pri uresničevanju interesov uporablja kot vzvode različne civilnodružbene in nevladne organizacije. Univerzalna deklaracija o prostovoljstvu, ki je bila pod okriljem mednarodne zveze za prostovoljno delo sprejeta na 16. svetovni konferenci prostovoljcev v Amsterdamu na Nizozemskem leta 2001, prostovoljstvo vidi kot enega temeljnih kamnov civilne družbe, ki "oživlja najplemenitejša stremljenja človeštva - prizadevanja za mir, svobodo, priložnost, varnost in pravičnost za vse ljudi".

Mreženje pobud je pomembna osnova za povezovanje posameznikov pri doseganju skupnih ciljev. Mreženje predstavlja možnost in priložnost za vključevanje vedno večjega števila ljudi v dogajanje v socialnem okolju. Občutljivost, ki se razvija na teh osnovah, je temelj demokracije, saj pri odločitvah sodelujejo vsi, pa naj gre za nivo soseske, krajevne skupnosti, občine, države ali globaliziranega sveta.

Zato prostovoljci predstavljate družbeni kapital neprecenljive vrednosti.

Prostovoljno delo ima v Sloveniji dolgo tradicijo. Ta se je vselej pokazala in izkazala v najtežjih trenutkih. Spomnimo se obdobja vojn v JV Evropi, ko smo ravno s pomočjo prostovoljstva razvili oblike pomoči za begunce in druge, ki so ušli grozotam vojne. Posebej je treba poudariti pripravljenost pomagati soljudem v času naravnih nesreč v obliki neposredne materialne in finančne pomoči. Poleg tega je pomembno izpostaviti dolgoletno tradicijo gasilskega prostovoljstva, pa delo v društvih upokojencev, društvih prijateljev mladine, rdečega križa, raznih organizacijah za samopomoč, humanitarnih, kulturnih, naravovarstvenih, ljubiteljskih in športnih dejavnostih. Velik prispevek prostovoljcev je na eni strani nematerialni prispevek k večji kvaliteti življenja in splošni blaginji prebivalstva, ki se nenazadnje kaže tudi v kvalitetnem preživljanju prostega časa, oziroma podarjanju prostega časa za delo v dobrobit drugih. Po drugi strani pa gre pogosto tudi za prispevek s strani posameznikov in organizacij, ki je tako velik in družbeno koristen, da se ga preprosto ne da izmeriti z denarjem. To zavezuje državo k odgovornosti in obveznosti, da zagotovi stabilne pogoje za delovanje prostovoljnih dejavnosti.
Današnji nominiranci prihajate iz zelo različnih področij, vsem pa je skupen velik in dolgoleten prispevek k razvoju in ugledu prostovoljnih društvenih dejavnosti. Vsem je skupen entuziazem in nesebična predanost za delo, "široko srce, ki zna darovati, srce, ki zna sočustvovati".
Spoštovani, veseli me, da je na današnji slovesnosti poleg državnih svetnikov prisoten tudi poslanec Državnega zbora,

Nagrajencem iskreno čestitam za dobro opravljeno delo, vsem prisotnim pa naj se v luči jutrišnjega svetovnega dneva prostovoljstva javno zahvaljujem za vsa dosedanja in prihodnja plemenita prizadevanja. Hvala.

Podelitev priznanj najzaslužnejšim prostovoljcem za leto 2008