Govor predsednika na skupščini Zbornice za razvoj slovenskega zasebnega varovanja

Dogodek: 12. redna skupščina Zbornice za razvoj slovenskega zasebnega varovanja
Govor predsednika Državnega sveta mag. Blaža Kavčiča
Ljubljana, 16. 9. 2009

Spoštovani predsednik zbornice gospod Ingo Paš, spoštovani delegati, spoštovani člani,

varnost je človekova pravica, opredeljena v 34. členu Ustave Republike Slovenije in ima posebno mesto med človekovimi pravicami in svoboščinami. Kot posebno dobrino jo postavljamo ob bok zdravju, saj lahko le v varnem okolju uresničujemo tudi ostale pravice in izpolnjujemo svoje obveznosti in dolžnosti. Še več- ko postane vrednota varnosti pri človeku ogrožena, je ne more nadomestiti nobena druga stvar.

S spremembo družbeno-ekonomskega sistema se je iz koncepta »podružbljene javne varnosti« postopno izločilo zasebno varovanje in v zadnjih 15 letih doživelo izjemno velik razcvet. Tako je bilo leta 2008 na slovenskem trgu prisotnih več kot 100 zasebnih varnostnih podjetij, ki so zaposlovala preko 6.200 varnostnikov. Lahko rečemo, da se je zasebno varovanje razvilo v uspešno gospodarsko dejavnost.

Na razvoj dejavnosti zasebnega varovanja v zadnjem obdobju vplivata predvsem dve okoliščini. Prva je gospodarska kriza, ki zaradi oteženega delovanja ali celo propadanja gospodarskih subjektov neposredno vpliva na naročila tudi s področja storitev varovanja oseb in premoženja. Vendarle pa podatki kažejo, da se recesija področja varovanja ni bistveno dotaknila. Prav v času zaostrenih gospodarskih razmer, ko se povečajo varnostna tveganja, ko raste stopnja kriminalitete in postaja premoženje vse dragocenejše, hkrati pa tudi bolj ogroženo, kot kadarkoli prej, se običajno poveča tudi povpraševanje po storitvah varovanja. Za dejavnost varovanja je recesija pravzaprav priložnost, saj je cena zanemarjanja ustreznega varovanja veliko večja od prihranka na njegov račun.

Druga okoliščina, ki prav tako vpliva na razvoj dejavnosti, je bolj sistemska in je povezana z dokončanjem lastninjenja družbenega in državnega premoženja. Širši pogled na varovanje bo zajel reševanje mnogih varnostnih vprašanj od načrtovanja, organiziranja, nadzora in odločanja o vseh mogočih nevarnostih in tveganjih za gospodarske družbe, s katerimi se le te srečujejo v svojem notranjem in zunanjem okolju, vse do varovanja poslovne tajnosti.

Poleg policije in vojske predstavlja zasebno varovanje pomemben segment splošne oz. notranje varnosti - tako po številu družb, ki se s tem ukvarjajo, kot po številu oseb, ki to delo opravljajo, in po storitvah, ki jih naročnikom nudijo. Na ta način zasebno varovanje pomembno dopolnjuje sistem javne varnosti. Dobre varnostne razmere so v sodobnih družbah rezultat usklajenega delovanja izvajalcev zasebne in javne varnosti, kar vse v končni fazi prispeva k zmanjšanju stopnje kriminalitete in povečanju občutka varnosti med državljani. Varnost namreč ni dobrina, ki je sama po sebi umevna, temveč pomeni kakovost življenja!

Priznati moramo, da je prav Zbornica za razvoj slovenskega zasebnega varovanja v 15 letih delovanja naredila ogromno- sledila je razvojnemu napredku na področju varovanja, sooblikovala zakonodajo, kot tudi pripomogla k vzpostavljanju profesionalnih temeljev in odgovornosti gospodarskih subjektov s področja storitev varovanja. Posebej me veseli, da je danes na dnevnem redu vaše skupščine tudi predlog Kodeksa etike zaposlenih v zasebnem varovanju, ki bo zavezal k upoštevanju visokih profesionalnih standardov etike in morale tudi vse zaposlene.
Zbornica in Državni svet že vrsto let zelo konstruktivno sodelujeta. Državni svetniki so v preteklosti že večkrat obravnavali problematiko zasebnega varovanja, v tej zvezi zavzemali stališča, npr. zahtevo po višji ravni nadzora nad varovalno dejavnostjo, vlagali zahteve za ustavno presojo, pri čemer so podprli prizadevanja zbornice po odpravi doslej že ugotovljenih neustavnih zakonskih rešitev. Zahtevo za presojo ustavnosti več členov zakona je Državni svet vložil novembra 2008 - razlogi so se nanašali predvsem na pogoje za pridobivanje in odvzemanje licence, izpopolnjevanje in usposabljanje varnostnikov.
Državni svet je aprila 2009 sprejel odložilni veto na Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zasebnem varovanju. Pri razmišljanju o odložilnem vetu je večina državnih svetnikov izhajala predvsem iz  argumentov, da je predlog zakona v zadnjem trenutku sistemsko spremenil amandma ene poslanske skupine. Pred tem ga je obravnaval tudi Državni svet in ga sprejel takšnega, kot ga je predlagala Vlada. Svetniki so presodili, da z amandmajsko spremembo zakon odstopa od temeljnega namena - uskladitve z odločbo Ustavnega sodišča, v kateri je to ugotovilo, da so določbe o začasnem in trajnem odvzemu licence po 40. in 41. členu ZZasV v neskladju z Ustavo RS. V nasprotju z dosedanjo obstoječo zakonsko ureditvijo bi tako lahko nudili storitve zasebnega varovanja na tržišču tudi gospodarski subjekti, katerih glavna dejavnost ni zasebno varovanje, ob tem pa so svetniki sodili, da bi ob takšni razširitvi izvajanja zasebnega varovanja, tudi kot le stranske dejavnosti, lahko prišlo do bistvenega zniževanja kakovosti storitev ter velike nepreglednosti nad izvajanjem le-teh.

Spoštovani,

verjetno je nastopil čas, ko je potrebno pristopiti k celoviti prenovi zakonske ureditve na področju zasebnega varovanja, odpraviti nepravilnosti, ki jih je ugotovilo Ustavno sodišče in ponovno pretehtati nadzorstvene pristojnosti nad izvajanjem varovanja. Želimo si kvaliteten zakon, ki v praksi ne bi dopuščal zlorab, a obenem tudi dvig profesionalnih kriterijev pri zaposlovanju in zlasti dvig profesionalne etike pri zaposlenih, saj zakon sam po sebi ne more urediti razmer, ki sodijo v sfero profesionalne kulture in medčloveških odnosov. 

Spoštovani,

naj ob koncu še čestitam za opravljeno 15- letno pionirsko delo in zaželim uspešno delo še naprej, obenem pa želim uspešen potek današnje skupščine.

Sporočilo za javnost s tega dogodka