Govor predsednika Državnega sveta mag. Blaža Kavčiča

Nagovor na slovesnosti ob dnevu državnosti
Škofja Loka, 25. junij 2012

Spoštovane občanke in občani škofjeloške občine, gospod župan, visoki udeleženci slovesnosti, gospe in gospodje, dragi prijatelji,
v veliko čast in veselje mi je, da lahko danes spregovorim na prireditvi, s katero obeležujemo rojstni dan slovenske države.

Slovenija se je pred 22 leti plebiscitarno odločila za osamosvojitev, za izstop iz federativne države, ki so jo presegla notranja neravnovesja, nasprotujoče si težnje po avtoritarni državi s podrejeno vlogo Slovenije na eni strani in pričakovanji po enakopravnosti in boljših možnostih za uresničevanje blaginje in svobode – na drugi strani. Na podlagi te odločitve je leto kasneje, 25. junija 1991, takratna slovenska skupščina razglasila neodvisnost in prevzem nadzora nad mejami. Jugoslovanska oblast ni priznala slovenske samostojnosti, in 27. junija so se začeli oboroženi spopadi med jugoslovanskimi enotami ter slovenskima silama - Teritorialno obrambo in policijo. Intervencija je bila končana 3. julija leta 1991 in jugoslovanska vojska se je začela umikati v vojašnice. V desetdnevni vojni smo si državljani Slovenije izborili samostojno pot. Uresničili smo sanje in žrtvovanja nekdanjih domoljubov ki so organizirali taborska gibanja, generala Maistra in njegovih borcev ter borcev NOB. Poleg teh nosilcev slovenskega izročila upornosti in pogumnosti, so bili soustvarjalci slovenskega nacionalnega razvoja tudi običajni ljudje – kmetje, delavci, intelektualci. Najmočnejši smo bili Slovenci v obdobjih ko je prišlo do širokega sodelovanja med nosilci prebojnih idej in med ljudstvom. V obdobjih, ko nas je prevzela pozitivna energija in pozitivno mišljenje. Iskanje dobrega za slovenski narod in nacijo je bilo v zgodovini posejano široko, med pogosto tudi nasprotujoče si mislece, gibanja, stranke. Med pripadnike različnih pogledov na stvarnost in večnost. Med upornike proti oblastem od Matije Gubca, Primoža Trubarja, Tigrovcev, partizanov, do protestantskih in katoliških duhovnikov, intelektualcev in kulturnikov, ki so dali dragocen prispevek za obstoj in razvoj slovenske besede, slovenske pesmi in kulture. Ni težko najti slabega pri večini dejavnikov dosedanje slovenske zgodovine! V času družbene krize ni težko zanetiti sovraštva! A to kar državljani Slovenije danes v resnici potrebujemo je povezovalna misel, je odločenost za oblikovanje družbenega vzdušja ustvarjalnosti, skromnosti in solidarnosti.

Na Dan državnosti se s spoštovanjem spominjamo naših žrtev – padlih in ranjenih v osamosvojitveni vojni. Slovenska stran je utrpela 19 padlih in 182 ranjenih. Med štirimi padlimi civilisti na slovenski strani je bil tudi škofjeloški 18-letni mladenič Mohor Bergant. Njegova smrt nas še danes navdaja z bolečino, saj simbolizira tudi vso krutost vojn do nemočnega civilnega prebivalstva.

S pogumno odločitvijo za neodvisnost smo prevzeli odgovornost za svojo nadaljnjo usodo. Nismo natanko vedeli, kaj nam bo prinesla prihodnost, v kaj se podajamo. Sedaj, ko pogledamo nazaj, se včasih morda zdi, da za odraščanje, zorenje nekako ni bilo dovolj časa. Da smo državo dojemali bolj kot nekakšen prazen prostor, okvir brez opredeljene vsebine, iz katerega se je na različne načine bolj jemalo, kot vanj vlagalo. Po dobrih dvajsetih letih so se, tudi zaradi ekonomske in finančne krize, neizprosno razgalile dobre in slabe odločitve politikov, gospodarstvenikov in vseh drugih nosilcev družbenega razvoja naše mlade države. Prvotno evforijo in velika pričakovanja je presegla streznitev, tudi spoznanje, da morda vse le ni bilo tako, kot bi moralo biti. Res smo v enaindvajsetih letih dobro izkoristili številne zgodovinske priložnosti, ki so se nam ponudile v kratkem času naše državnosti. A bodimo biti realni in si priznajmo, da lastna država sama po sebi ne prinaša blaginje in gospodarskega uspeha. Potrebna je nenehna zavzeta aktivnost, skupno iskanje novih priložnosti in idej. Odgovoriti moramo na vprašanje kako več ustvariti in kako si to bolj pravično in produktivno razdeliti. In preprečiti, da bi si vplivne skupine čezmerno prilaščale! Najti torej moramo ureditev v okviru katere bo več ljudi ustvarilo več in bolje in pri tem doživljalo večjo slast uspeha. Uspeh je najmočnejši motivator in tega nam sedaj kot naciji najbolj primanjkuje.
Vsaka kriza je, kljub veliki krutosti, bolečinam in krivicam, ki jih s sabo nosi, čas razmisleka, preobrazbe in pogosto tudi novih priložnosti. Tako kot pred enaindvajsetimi leti, tudi danes z vso pravico pričakujemo, da bo slovenska država sposobna zagotavljati okolje in pogoje za možnost dostojnega življenje vsakega državljana ter ustvarjala razmere, ki bodo spodbujale razvoj in napredek vsakogar izmed nas. Velja pa seveda tudi z druge strani – vsakdo od nas se mora aktivno vključiti v oblikovanje svoje osebne in naše skupne usode. Po svojih najboljših močeh in z željo po skupnem uspehu! Prav ta želja po skupnem uspehu nas je vodila tudi k odločitvi za življenje v lastni državi, k odločitvi za našo neodvisnost. Zato je praznovanje državnosti praznovanje nas vseh državljanov Slovenije, brez zadržkov in nepotrebnih predsodkov. To je praznik pozitivne energije, ki izhaja iz naših najglobljih občutij samozavedanja, da smo Slovenci in ne nekdo drug in da smo si izborili vlogo državotvornega naroda, ponosnega a sposobnega aktivnega, vzajemno spoštljivega  sobivanja z drugimi narodi.

Škofja Loka danes ostaja mesto žlahtne kulturne in gospodarske tradicije. Razvoj naše občine je v veliki meri pogojen z gibanji v državnem okviru ter okviru EU in širše. Gibanja širšega in ožjega gospodarskega okolja pa so že vrsto let negativna in vse kaže, da bo moralo postati še nekoliko slabše, preden se bo lahko obrnilo na bolje. Ljudje se premalo zavedajo, da izbruh svetovne gospodarske krize ni bil niti slučajen, niti nujen. Da je povsem jasno, da krize niso povzročile previsoke pokojnine, ali previsoke plače delavcev, učiteljev, ali zaposlenih v zdravstvu. In da je sedaj že povsem jasno kako je odtujeni špekulativni finančni kapital napihoval nepremičninski balon v ZDA, v to napihovanje pritegnil prihranke s celega sveta in sedaj, po izbruhu krize iz ozadja diktira varčevalne ukrepe v breme tistih, ki s povzročanjem krize niso imeli nič. A med ljudmi in v politiki še ni dosti poguma, da bi stvari poimenovali s pravim imenom in stopili naprej po poti vzdržnega gospodarskega razvoja skromnih stopenj rasti in prijaznega do človeka, do njegovega družbenega in naravnega okolja. Evropska unija je zanemarila pomen delovnih mest, se prepustila utvaram prehoda v nekakšno »družbo znanja«, kot da bi 500 milijonov državljanov EU bili računalniški moduli, ki jim lahko naložimo novo programsko opremo. Sedaj tako proizvode kot znanje uvažamo iz Kitajske, uvažamo cenene prehrambene in druge izdelke iz celega sveta, naše delo pa naj bi bilo predrago! A gre za ljudi, gre za nas, ki ne moremo pristati, da bi delavoljne državljane slab gospodarski sistem izločal kot nepotrebne. Evropska unija, Slovenija in Škofja Loka potrebujejo delovna mesta, potrebujemo obujanje dejavnosti, kjer bomo lahko dodajali vrednost na področju industrije, pridelave in predelave hrane, gozdarsko-lesne gospodarske verige, gospodarskih dejavnosti na področju »zelene  industrije«, gospodarskih dejavnosti na področju učinkovite rabe energije in obnovljivih virov energije. Navedeno bi lahko kaj hitro prineslo 50.000 dodatnih delovnih mest, in s tem prepolovilo sedaj zaskrbljujoče visoko število brezposelnih. Tudi gospodarstvo Škofje Loke je prizadeto zaradi težav v okolju, zato moramo s posebno pozornostjo spremljati in spodbujati delovanje tistih gospodarskih subjektov, ki so se kriznim pogojem uspeli bolj ali manj uspešno prilagoditi. Zelo pomemben je tudi projekt Loško je ekološko. Pomemben zaradi pravega sporočila in rezultatov na področju spodbujanja javnega prevoza, povezovanja različnih oblik prevoza in konkretnimi okoljskimi rezultati. Pomemben pa tudi zaradi svoje širše sporočilnosti o nujnih smereh novega družbeno-gospodarskega razvoja. Žal pa smo tudi v Škofji Loki lahko priča posledicam povezanosti negativnega delovanja objektivnih težav od zunaj in izgubljanju časa in energije zaradi neuspeha uskladitve javnega in zasebnega interesa na primeru Poljanske obvoznice. Želeli bi si več iskanja zadoščenja v sreči in zadovoljstvu, ki sta resnična le takrat ko sta deljena z drugimi.

Po velikih političnih zgodbah so danes bolj v ospredju zgodbe vsakdanjega preživetja, iskanja zaposlitve, ohranjanja dosežene ravni socialnega varstva, zdravstvene oskrbe, izobraževanja... Okoliščine, v katerih smo se znašli, so prizadele dostojanstvo mnogih posameznikov in družin. Prišel je čas, ko moramo spet stopiti skupaj in doseči konsenz o temeljnih razvojnih vprašanjih. Tako, kot smo ob osamosvojitvi odločno strnili vrste, jih moramo tudi sedaj in najti poti in izhode iz krize. Ti zagotovo so in lahko jih najdemo!

Zelo veliko lahko tudi sami storimo za zvišanje kakovosti življenja na lokalni ravni. Tu gre najprej in v veliki meri za odnose med ljudmi. Medčloveški odnosi so še posebej pomembni v času velikih pritiskov in neznank o prihodnosti. Kaj bo z delovnimi mesti, s kakovostjo življenja današnje mladine? Zavedati se moramo, da je v državi z dvema milijonoma prebivalcev pomemben in potreben prav vsak posameznik! Zato so za nas lahko še toliko bolj pogubni pritiski po ustvarjanju čim večjih prihrankov na račun množice državljanov na eni strani in dobičkov ter koncentracije bogastva pri posameznikih na drugi strani. V tako majhni državi težko ostanejo skrite krivice in nepravilnosti, prevelike razlike pa vodijo v eksplozivno stanje. 

Spoštovane občanke in občani, gospe in gospodje, dragi prijatelji,
Slovenija po dveh desetletjih potrebuje nove, inovativne rešitve za izhod iz krize in pravičnejšo ter bolj uravnoteženo družbeno-gospodarsko ureditev, ki bo upoštevala pozitivne izkušnje preteklosti in bo obenem odprta za nova spoznanja. Na številnih področjih bodo v prihodnosti potrebne velike spremembe, manj odtujene birokracije, več življenjskosti, več ustvarjalnega duha, ter visoka stopnja solidarnosti in strpnosti, kot temeljema sožitja na vseh ravneh našega življenja od družine, lokalne skupnosti do države in mednarodnih integracij, da bomo našli pot iz težav.

Danes praznuje naša država rojstni dan. Smo izbranci usode, saj smo po tisoč letih državljani nacionalne, samostojne slovenske države. Zato naj bo današnji dan predvsem čas za veselje in radost. Naši Sloveniji zaželimo veliko uspeha in pravilnih odločitev ter razvoja dogodkov v korist vseh državljanov. Vsem zbranim želim prijetno druženje ob visoko dvignjenih slovenskih zastavah!
Hvala.

Dan Državnosti v Škofji Loki