Novice

Državni svet Republike Slovenije je na 8. redni seji 11. junija 2008 obravnaval menja k Predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o rudarstvu, k Predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah Energetskega zakona, k Predlogu zakona o davku od dobička od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov, k Predlogu zakona o temeljnih razvojnih programih na področju znanosti in visokega šolstva v letih 2010-2014 in predlagal besedilo Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini.

Državni svet je podprl novelo Zakona o rudarstvu in novelo Energetskega zakona. Državni svet ugotavlja, da se z novelo zakona usklajuje slovenski pravni red s predpisi EU na več področjih, in sicer se ureja podpora elektrarnam na obnovljive vire energije ter elektrarnam s soproizvodnjo toplote in električne energije z visokim izkoristkom v skladu s smernicami za državne pomoči za varstvo okolja. Prav tako se skuša vzpostaviti stimulativnejše investicijsko okolje za nove projekte in okvir za določanje zahtev za okoljsko primerno zasnovo izdelkov, ki rabijo energijo. Ureja se področje dokazovanja pravice graditi energetske objekte državnega pomena in vprašanje pridobivanja nepremičnin za izgradnjo energetske infrastrukture. Državni svet podpira cilje, ki se jih želi doseči s predlogom sprememb zakona, ki so v zagotavljanju povečanega investiranja v elektrarne na obnovljive vire in elektrarne s soproizvodnjo ter zagotoviti uskladitev Energetskega zakona z zavezami, ki jih je Republika Slovenija dala v postopku preiskave s strani Komisije EU.

dr. Igor Šalamun, generalni direktor Direktorata za energijo, je predstavil obe noveli zakona, ki ju je pripravilo Ministrstvo za gospodarstvo

Državni svet je na podlagi zakonodajne pobude določil besedilo Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini in ga poslal Državnemu zboru v obravnavo in sprejem po skrajšanem postopku. S predlogom zakona želimo sistemsko urediti področje obdavčevanja plačil za ukrepe kmetijske politike, kolikor je to v domeni dohodninske zakonodaje. Z izvzetjem pavšalno pripisanih subvencij iz obdavčitve v prehodnem obdobju odpravljamo dodatne nepravilnosti, ki izvirajo iz veljavnega sistema ugotavljanja katastrskega dohodka. Ta namreč ne odraža dejanskega stanja v naravi, prav tako pa ne aktualnega ekonomskega stanja v kmetijstvu. Predlog zakona odpravlja nepošteno in nepravično obdavčitev kmetijskih zavezancev. Glavno načelo zakona je zagotoviti pravičnejši način obdavčitve kmetijske dejavnosti v obdobju do uveljavitve novega sistema ugotavljanja katastrskega dohodka. Predlog zakona poleg tega ponovno uvaja možnost uveljavljanja investicijske olajšave in možnost znižanja katastrskega dohodka zaradi naravnih nesreč. Določbi spodbujata prestrukturiranje kmetij in zmanjšujeta davčno breme investitorjem ter zavezancem, ki so utrpeli škodo, ki je v obdobju podnebnih sprememb vse pogostejši pojav.

Cveto Zupančič je kot predsednik Komisije DS za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v imenu odsotnega svetniškega kolega Petra Vriska predstavil zakonodajno pobudo

Državni svet je podprl Predlog zakona o davku od dobička od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov, ob tem pa opozoril, da predloženi zakon razume kot prehodno rešitev, s katero se sicer upravičeno uvaja obdavčitev izvedenih finančnih instrumentov, vendar bi Vlada Republike Slovenije morala pristopiti k pripravi celovite zakonske rešitve, ki bi zagotavljala enostavnejši način pobiranja davka od vseh finančnih naložb. zato je oblikoval konkretno pripombo k 14. členu in sicer črtanje tretjega odstavka z obrazložitvijo, da predlagana zakonska rešitev, da se davek od dobička, doseženega z odsvojitvijo izvedenih finančnih instrumentov pred potekom dvanajstih mesecev imetništva oz. od sklenitve posla, izračuna in plača od davčne osnove po stopnji 40 odstokov, po mnenju Državnega sveta ni v skladu s ciljem predloga zakona, ki ga navaja predlagatelj in naj bi zagotavljal večjo davčno enakost med različnimi vrstami finančnih naložb fizičnih oseb. Stopnja davka v višini 40 % je neprimerno visoka tudi z vidika neprimerljivosti dosedanje ureditve, v kateri je vlaganje v izvedene finančne instrumente, v primerjavi z drugimi oblikami naložb, predstavljalo davčno ugodnejšo naložbeno možnost, s predlagano ureditvijo, ki v prvem letu izjemno visoko obdavčuje doseženi kapitalski dobiček. Takšna obdavčitev prav gotovo ne bo prispevala k razvoju tega segmenta finančnih naložb na slovenskem kapitalskem trgu.

Državni svet je podprl tudi Predlog zakona o temeljnih razvojnih programih na področju znanosti in visokega šolstva v letih 2010-2014. Državni svet namreč ugotavlja, da so v predlogu zakona navedeni razvojni programi na področju znanosti in visokega šolstva, katerim je treba poleg splošnih usmeritev, navedenih v veljavnih resolucijah za obe področji (Resolucija o nacionalnem raziskovalnem in razvojnem programu za obdobje 2006-2010 in Resolucija o nacionalnem programu visokega šolstva RS 2007-2010) nameniti posebno prioriteto in pospešiti njihov razvoj v letih 2010-2014 z dodatnimi proračunskimi sredstvi, ki so po letih opredeljena v prilogi tega zakona. Državni svet se z mnenjem Vlade, ki nasprotuje temu predlogu zakona, ne strinja iz razloga, ker Vlada sama ni že ukrepala, da bi zagotovila normalno delovanje področja. Državni svet namreč ugotavlja, da se zaradi pomanjkanja sredstev še vedno ni normaliziralo stanje, ki se je pojavilo ob skokovitem porastu študentov od srede 90-ih let. Državni svet meni, da je obseg proračunskih sredstev za izvedbo programov v veljavnih nacionalnih programih znanosti in visokega šolstva do leta 2010, dodeljenih pristojnemu ministrstvu, prenizek za izvedbo vseh navedenih programov, posebej v primerjavi z drugimi področji, ki so financirana iz državnega proračuna in katerih obseg se dodatno letno povečuje. Zato je Državni zbor sprejel že vrsto podobnih zakonov na drugih področjih, ki so bili večinoma sprejeti. Državni svet meni, da bi moralo biti to področje deležno posebne pozornosti in relevanten del politike Republike Slovenije. Zato Državni svet podpira rešitev, da bo s predloženim zakonom država zagotovila v 2. členu navedenim razvojnim programom izvajanje v letih 2010-2014 v okviru dodatnih proračunskih sredstev iz 1. člena na postavki Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, ki so podrobneje opredeljena po letih v prilogi, ki je sestavni del predloga zakona.

Podrobneje o seji - sprejeti sklepi