Novice

Fundacija Naj bo otrok ustanova in Državni svet Republike Slovenije sta organizirala posvet o problematiki in položaju parov s težavami rodnosti v Sloveniji. Razpravljali so o nudenju biomedicinske in psihosocialne pomoči parom s težavami rodnosti in o možnosti celostnega pristopa k obravnavi parov ter o pristopih k osveščanju širše javnosti.

Fundacija Naj bo otrok je ustanova za raziskovanje, razvoj in udejanjanje rodnosti. Ustanova se ukvarja s projekti za povečanje natalitete, soustvarjanje strateških, strokovnih in etičnih usmeritev na področju rodnosti, osvešča ljudi prek medijskega in družbenega delovanja na področju rodnosti, organizacija in svetuje parom s težavami na področju rodnosti, zbira sredstev za štipendiranje strokovnjakov na podiplomskem usposabljanju s področja rodnosti, organizira in zbira donacije, naklonil, subvencij ter drugih denarnih prispevkov za uresničevanje dejavnosti ustanove itd.

Na posvetu so udeleženci predstavili problematiko z vidika trenutnega stanja in katera so področja s problemi. To so dostopnost storitev na področju zdravljenja težav z rodnostjo, vključitev marginaliziranih skupin v enakovredno družbo, zagotavljanje zakonsko opredeljenih pravic, nadzor dejanske izvedbe števila plačanih postopkov oploditev z biomedicinsko pomočjo, programi psihosocialne pomoči parom, ki imajo težave z rodnostjo, težave z rodnostjo kot tabu v vsakdanjem življenju in uvedba celostne obravnave parov s težavami rodnosti.

Posvet je odprl Janez Sušnik, predsednik Državnega sveta, ki je med drugim povedal, da se je lani na primer v Sloveniji rodilo dobrih 18.000 otrok, polovica njihovih staršev pa je bila ob tem neporočena. Posvet predstavlja priložnost za vzpostavitev odprtega dialoga med vsemi institucijami tako državnimi kot civilnimi, ki so soudeležene pri iskanju rešitev, z namenom, da se vsakemu posamezniku omogoči starševstvo in da se posebna pozornost posveti parom s težavami rodnosti. Mladi se, tudi če nimajo biološko pogojenih težav, v današnjem času vedno težje odločajo za družino. To pove že podatek, da se je v letih od 1980 do 2004 povprečna starost mater ob rojstvu prvega otroka zvišala z 22,9 na 27, 5 let. Podaljšano šolanje, negotovost zaposlitve, želja po poprej zagotovljenem spodobnem stanovanju in občutek odgovornosti, so pogosti vzroki za odlaganje starševstva. Dodal je še, da odlašanje mladih nosi posledice pri zmanjšani plodnosti zaradi višje starosti in nezmožnosti zanositve po naravni poti.

Na posvetu so sodelovali Petra Kersnič, državna svetnica, predstavnica za področje zdravstva, Marija Perkovič, državna svetnica, predstavnica socialnega varstva, prim. mag. Primož Reš, dr. med., spec. gin. in porod. in vodja Centra za oploditev z biomedicinsko pomočjo Postojna, prof. dr. Tomaž Tomaževič, dr. med., spec. gin. in porod. iz Ginekološke klinike Univerzitetni klinični center Ljubljana, prof. dr. Veljko Vlaisavljević, dr. med., spec. gin. in porod., predstojnik oddelka za reproduktivno medicino SB Maribor.

Udeleženci so opozorili na številne težave parov, ki ne morejo imeti otrok po naravni poti. Postopki so zapleteni, čakalne dobe predolge, centri za umetne oploditve so za isti postopek umetne oploditve plačani različno itd. Razlogi v omejenem številu posegov, ki jih letno krije Zavod za zdravstveno zavarovanje. Predstavniki stroke so predstavili predlog razširjenega strokovnega kolegija za ginekologijo, prek katerega bi lahko posredno pridobili sredstva za dodatne posege. S tem naj bi prihranili 2,57 milijona evrov letno in opravili dodatnih 1285 dodatnih stimuliranih ciklusov, namesto štirih ciklusov letno bi ob takšni spremembi posameznica lahko koristila šest ciklusov letno.