Delo komisij

Komisija za politični sistem je podprla pobudo mag. Zlatka Jenka za oceno ustavnosti in zakonitosti Zakona o verski svobodi, na katerega je Državni svet 22. decembra 2006 sprejel odložilni veto, Državni zbor pa ga je ponovno sprejel. Po mnenju pobudnika je zakon sporen zaradi financiranja s strani države in kršitev enakopravnosti vseh verskih skupnosti, društev in posameznikov. Komisija meni, da bodo omenjeni razlogi povzročili težko popravljive posledice za državni proračun in sicer se bodo med letoma 2005 in 2007 znatno povečale dajatve za plačilo socialnih prispevkov v višini 985.500 evrov, neznana pa je višina podpore, ki jo omogočata Zakon o pravnem položaju verskih skupnosti in Zakon o verski svobodi. Za neenakopravne že prijavljene verske skupnosti in tiste, ki bodo šele pristopile k postopku registracije, bodo zaradi razlik pri njihovi obravnavi, izpolnjevanju pogojev in financiranju težko popravljive posledice tudi za njihovo delovanje. Posameznikom z različnimi veroizpovedmi v ustanovah "zaprtega tipa" bo kršena temeljna človekova pravica do svobode veroizpovedi v primerjavi s številčnejšimi pripadniki že prijavljenih verskih skupnosti in tistih, ki svobodno delujejo. Nezadržanje izvrševanja spornega zakona bi pomenilo, da bodo prijavljene verske skupnosti, ki so pred uveljavitvijo tega zakona prejemale državno pomoč za plačilo prispevkov, le to prejemale tudi naprej, ne glede na neizpolnjevanje pogojev, ki jih novi zakon predpisuje za vse še neprijavljene oziroma na novo neregistrirane verske skupnosti. Zaradi vpisa v register bodo dobile tudi status splošno koristne organizacije, ki jim bo zagotavljal dodatna državna sredstva. Po mnenju komisije je razlikovanje med že prijavljenimi in še ne registriranimi (novimi) verskimi skupnostmi neustrezno. Obenem je zelo sporen 12. člen zakona, ki določa, da je šele huda (stopnja) kršitve temeljnih človekovih pravic in ustave razlog za prepoved delovanja. S tem se znižuje pravni standard varstva pravic in ustave. Državni svetniki so še menili, da so posamezniki svobodni, vendar pa kot del civilne družbe, ločene od države, na mnogih področjih podvrženi mnogim omejitvam, ki izhajajo iz pravic drugih ali javnega interesa. Če so verske skupnosti del civilne družbe, jih je potrebno urediti na podoben način, kot to velja za meje oblikovanja in delovanja vseh ostalih delov civilne družbe, kjer se posameznik povezuje z drugimi ljudmi, ločenimi od oblasti. Po ustavi so vse človekove pravice enako pomembne, zato je potrebno tudi izpovedovanje vere izenačiti z drugimi prepričanji, s pravico do zbiranja in združevanja, svobodo izražanja ter z osebnim dostojanstvom in varnostjo.

Komisija je s pripombami podprla novelo Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnih uslužbencih, ki govori o možnosti nadzora nad uveljavljanjem pravice zadržanosti z dela do 30 delovnih dni in glede povračil stroškov prevoza na delo, če obstaja utemeljen sum zlorabe. Glede nadzora je komisija ocenila, da bi predlog moral vsebovati določen čas izvajanja kontrole, po preteku katerega bi moral detektiv primer zaključiti s svojim poročilom. Še zlasti, ker je Ustavno sodišče RS na podlagi enakega razloga za sum ugotovilo neskladje z načelom sorazmernosti v zvezi z določbo Zakona o policiji, po kateri se smejo ukrepi tajnega opazovanja in sledenja odrediti za tri mesece z možnostjo večkratnega podaljšanja vsakokrat za tri mesece, saj bi bilo mogoče učinkovitost policijskih pooblastil za odkrivanje in pregon kaznivih dejanj doseči z blažim posegom v ustavno pravico. Glede na razlog omogočanja kakovostnega in primerljivega nadzora nad porabo javnih sredstev je za komisijo nesprejemljivo, da nadzor ne zajema tudi funkcionarjev s predlogom za razrešitev pristojnemu organu v primeru ugotovljene zlorabe. Obenem sam zakon ne velja za vse javne uslužbence, ampak le za uslužbence v državnih organih in organih lokalne skupnosti, ne glede na to, da so tudi npr. javne agencije, skladi in zavodi proračunski uporabniki. Predlog se ne opredeli, na podlagi katere informacije so lahko podani razlogi za sum. Sporen je tudi način ugotavljanja zlorab. Predlog zakona nima jasnih kriterijev, na podlagi katerih bi predstojnik lahko na podlagi svoje diskrecijske pravice sklenil pogodbo z zunanjim izvajalcem. Predlog se ne opredeli do drugačnih možnih, enostavnejših in cenejših, oblik pridobivanja informacij o kršitvah. Sporna je tudi upravičenost podajanja informacij o zdravstvenem stanju v okviru varstva osebnih podatkov.

Komisija je podprla tudi predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o sodnem registru.