Delo komisij

Komisija za lokalno samoupravo in regionalni razvoj je svoji 6. seji 16. aprila podprla Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o javnih cestah, ki ga je Državnemu zboru predložila Vlada zaradi uvedbe vinjet kot sredstva za plačilo cestnine za cestninski razred R1 in R2 na vseh cestah, s katerimi upravlja in jih vzdržuje upravljavec cestninskih cest. S predlogom zakona se tako predvideva uvedba vinjete na vseh avtocestah in hitrih cestah, ki izpolnjujejo tehnične pogoje iz 11. a člena Zakona o javnih cestah, vključno s priključki na ceste in izjem ne bo. Že sedaj veljavni predpisi omogočajo cestninjenje na cestninskih cestah, ki izpolnjujejo pogoje, vendar pa se v obstoječem sistemu cestninjenja uporaba nekaterih cest (npr. mestni obroči in obvoznice, hitra cesta med mejnim prehodom Vrtojba in cestninsko postajo na Bazari) ne plačuje, ker jih fizično ni mogoče cestniniti. Namen zakonskega predloga je večja finančna obremenitev tranzitnega prometa. Komisji se je zastavilo vprašanje potrebe po uvedbi vinjete z veljavnostjo za krajše obdobje (npr. dva meseca, teden dni), kar poznajo ostale evropske države, ki pobirajo cestnino z vinjetami, vendar ugotavlja, da predlagan model cestninjenja z letnimi in polletnimi vinjetami s predvideno ceno 55 evrov oziroma 35 evrov zagotavlja finančno vzdržnost DARS oziroma tak finančni priliv, s katerim bo mogoče izvajati Nacionalni program izgradnje avtocest v RS in vračati že najeta in predvidena posojila. Če bi npr. uvedli vinjete za krajše obdobje, bi morali predvideno ceno enoletnih oziroma polletnih vinjet za nekajkrat povečati. Komisija opozarja, da je treba ob uvedbi vinjet zagotoviti, da bodo tiste regionalne ceste, ki so v slabem stanju in potekajo vzporedno s cestninskimi cestami, ustrezno sanirane (tudi asfaltirane). Komisija je v zvezi z višino predvidenih kazni za storjene prekrške ugotovila, da lahko najvišjo kazen (800 evrov) izreče sodišče. Namen predvidenih kazni je zagotoviti načelo pravne države in da bodo vsi uporabniki cestninskih cest v finančnem smislu v enakem položaju.

Komisija je podprla Predlog zakona o arhitekturni in inženirski dejavnosti kot primerno podlago za nadaljnjo obravnavo pod pogojem, da bo Državni zbor v nadaljnjem postopku besedilo zakona spremenil in dopolnil v smeri pripomb strokovne javnosti, ki nasprotuje uvedbi prostovoljnega zborničnega sistem in posledičnemu prenosu izvajanju javnih pooblastil s poklicnih zbornic na pristojno ministrstvo. Če Državni zbor ne bi sledil tem pripombam, komisija ne bo podprla zakona.

Komisija je tudi podprla predlagane spremembe Stanovanjskega zakona, ob tem pa glede predlagane rešitve o določitvi višine subvencije k plačilu tržne najemnine izrazila pomisleke. Predlagana rešitev bo namreč te najemnike v primerjavi z najemniki neprofitnih stanovanj postavila v neenakopraven položaj, čeprav so vsi v enakem socialnem položaju. Dejstvo je, da bodo na podlagi predloga zakona najemniki v tržnih stanovanjih upravičeni do nižjega subvencioniranja najemnin kot najemniki v neprofitnih stanovanjih. Smiselno bi bilo višino neprofitne najemnine, ki je enotna za celo Slovenijo (tržna najmenina pa se od regije do regije razlikuje med 3 do okoli 7 evrov/m2), določiti glede na ceno gradnje stanovanj, ki se od regije do regije razlikuje. S predlaganimi rešitvami ne bomo bistveno pomagali najemnikom v tržnih stanovanjih v manj razvitih območjih kot je npr. Pomurje, kjer so cene tržnih stanovanj nižje, medtem ko bodo v Ljubljani najemniki tržnih stanovanj, kjer so najvišje najemnine, v boljšem položaju kot pa najemniki neprofitnih stanovanj. Občina lahko že po sedaj veljavni ureditvi dodeli subvencijo tudi najemniku v tržnem stanovanju, pri čemer je višina subvencije enaka kot za najemnike v neprofitnih stanovanjih, vendar je v tem primeru subvencija strošek občine. Komisija ocenjuje, da bi bilo glede na oceno, da je v vsej Sloveniji okoli 400 možnih upravičencev za subvencioniranje tržne najemnine, smiselno izenačiti te najemnike z najemniki neprofitnih stanovanj, kar bi imelo le manjše finančne posledice za občine in državo, ki si bosta strošek subvencij delili.