Novice

Državni svet je na današnji 31. redni seji obravnaval predloge Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, Zakona o interventnih ukrepih zaradi gospodarske krize Zakona o motornih vozilih, Zakona o voznikih, Zakona o pravilih cestnega prometa in Zakona o cestah.

www.skledar.tv

Državni svet ni podprl Predloga zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Podprl je stališče Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, da je potrebno poleg finančne vzdržnosti pokojninske blagajne proučiti tudi finančno vzdržnost drugih blagajn, saj se bodo posledice podaljševanja delovne dobe, zaposlovanja v skrajšanih oblikah dela za določen čas, zaposlovanja v okviru malega dela, odrazile na drugih blagajnah (zdravstvena, socialni transferji). Sindikati zato opozarjajo, da mora predlagatelj temeljito proučiti politiko in načine zaposlovanja (mladi so zelo pozno vključeni v plačevanje prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje; za invalide se ne ustvarja novih delovnih mest; določeni prejemki niso podvrženi plačevanju prispevkov; zaposlovanje v okviru malega dela bo povzročilo znatno zmanjšanje višine vplačanih prispevkov itd.). Nadalje ocenjujejo, da je potrebno na področju plačevanja prispevkov v pokojninsko blagajno napraviti red in da morajo vsi gospodarski subjekti obvezno vplačevati prispevke za pokojninsko blagajno (kot možnost naj ostane samo obročno odplačevanje). Poudaril je potrebo po vzpostavitvi aktivne politike zaposlovanja za nedoločen delovni čas, po odpiranju novih delovnih mest, po odpiranju ustreznih delovnih mest za izčrpane starejše delavce, po novih delovnih mestih za invalide, po vključevanju nezaposlenih (približno 100.000) v stalne oblike zaposlitve. Po zagotavljanju finančne discipline in večjega pravnega reda na vseh področjih delovanja naše družbe.

Državni svet je podprl Predlog zakona o interventnih ukrepih zaradi gospodarske krize. Strinja se, da zaostrene makroekonomske in javnofinančne razmere zahtevajo zmanjšanje javnofinančnih odhodkov, vendar ima pomislek o smiselnosti tovrstnega ukrepanja, saj bodo pravice, ki urejajo odpravo plačnih nesorazmerij v osnovnih plačah iztožljive po sodni poti ter bo neizplačan del plač verjetno potrebno plačati skupno z obrestmi. Ugotavlja, da ob doseženi manjši rasti BDP v letošnjem letu in zaradi temu primernem obsegu javnofinančnih prihodkov, Vlada doslej ni ustrezno prilagajala proračunskih izdatkov, saj je s proračunom in njegovim rebalansom še naprej vztrajala pri premalo učinkovitemu financiranju protikriznih ukrepov, prav tako pa odhodkovne strani proračuna ni poskušala razbremeniti vse večjih izdatkov za plače in socialne transferje, čeprav je stanje naraščajočega proračunskega primanjkljaja zahtevalo razmislek o temeljitejših strukturnih spremembah. Vlada s predlogom zakona omejuje tudi rast sredstev, ki v skladu z Zakonom o financiranju občin pripadajo občinskim proračunom. Državni svet se podpira protest obeh reprezentativnih združenj občin in številnih občin in ne podpira določbe, po kateri se v letih 2011 in 2012 (ne glede na Zakon o financiranju občin) ohrani obseg sredstev iz državnega proračuna za sofinanciranje investicij v občinah na ravni letošnjega leta, to je štiri odstotke skupne porabe občin. Poudarja, da so ta sredstva pogoj za pridobivanje evropskih sredstev za investicije v lokalno infrastrukturo. Z ohranjanjem deleža sofinanciranja občinskih investicij na ravni iz leta 2010 v naslednjih dveh letih bi samo še bolj upočasnili investicijski ciklus, saj se zmanjšujejo drugi prihodki, obenem pa se bodo zaradi omejevanja socialnih transferov in večje socialne stiske ljudi občinski proračuni še bolj obremenili. Državni svet opozarja, da bi morali najprej poseči v tekoče odhodke in šele kot zadnji možni ukrep posegati v investicijske prihodke, ki trenutno upadajo in imajo multiplikativne učinke na gospodarstvo. Vsebina nekaterih predlaganih ukrepov (varčevanje pri socialnih transferjih, pokojninah) po mnenju Državnega sveta povzroča dodatna nesoglasja in razslojevanje zaradi neenakomernega finančnega obremenjevanja različnih socialnih slojev, glede na predlagane določbe o plačah javnih uslužbencih pa pomeni tudi enostranski poseg Vlade v dialog s socialnimi partnerji.

Državni svet je podprl Predlog zakona o motornih vozilih, ki ureja celoten življenjski ciklus motornega vozila od njegove odobritve, izdaje dokumentov in registracije, periodičnega pregledovanja tehničnega stanja vozila, do njegove deregistracije. Državni svet pozitivno ocenjuje ponovno uvedbo obvezne odjave vozila pri vsaki spremembi lastništva registriranega vozila ob istočasnem vpisu novega lastnika v evidenco, saj se s tem prejšnji lastnik vozila razreši negotovosti, povezane z ravnanjem kupca, ki se v mnogih primerih sploh ni vpisal v evidenco in javil spremembe lastništva. Državni svet predlaga, da se v nadaljnji obravnavi preučijo pripombe GZS in Združenja za promet, ki opozarjata urejanje pogostnosti tehničnih pregledov za osebna vozila. Predlog zakona ohranja sedanjo ureditev, po kateri se za osebna vozila ("druga vozila") izvede prvi tehnični pregled štiri leta po prvi registraciji.

Državni svet je podprl Predlog zakona o voznikih, ki se osredotoča na pravila in pogoje za udeležbo voznikov v cestnem prometu in usposabljanje kandidatov za voznike motornih vozil s ciljem povečanja varnosti cestnega prometa in s tem zmanjšanja prometnih nesreč z najhujšimi posledicami. Državni svet se ne strinja s predlaganim prenosom vsebine prometne vzgoje na civilno družbo. Izvajanje vsebine prometne vzgoje za varno udeležbo v cestnem prometu v okviru civilne družbe ne moremo enačiti z vzgajanjem in usposabljanjem mladih v okviru vzgojno izobraževalnih ustanov. Prometna vzgoja bi morala biti sistemsko vključena v osnovnošolske in srednješolske izobraževalne programe. Državni svet ugotavlja, da bi to povzročilo konec organiziranega usposabljanja otrok in mladostnikov s področja prometne vzgoje, posledično pa tudi slabšo prometno varnost otrok in mladostnikov. Državni svet pričakuje, da bo Zavod Republike Slovenije za šolstvo pripravilo analizo, ki bo pokazala, na kakšen način se prometne vsebine izvajajo v izobraževanih programih. Po predlogu zakona naj bi se sredstva za financiranje nalog preventive in vzgoje v cestnem prometu na lokalni ravni zagotavljala s proračuni lokalnih skupnosti in drugih sredstev. Državni svet ocenjuje, da bi to pomenilo dodatno finančno obremenitev občin in tudi delno povečanje obsega teh nalog, kar pa se skozi pogajanja o primerni porabi ne odraža.

Državni svet je podprl Predlog zakona o pravilih cestnega prometa in novosti, ki so usmerjene v povečanje varnosti vseh udeležencev v cestnem prometu. Državni svet podpira določitev sankcij za prekrške glede na njihovo težo, kar pomeni, da se predpisujejo strožje sankcije za voznike, ki storijo najhujše prekrške zoper varnost cestnega prometa, obenem pa nižje sankcije za prekrške, ki bistveno ne vplivajo na varnost cestnega prometa. Državni svet podpira zvišanje glob za najhujše prekrške, vendar opozarja, da predlagatelj strožjega sankcioniranja ni utemeljil z analizo, ki kaže na vzročno povezavo med višino globe in številom (najhujših) prekrškov zoper varnost cestnega prometa. Ocenjuje, da bi kazalo višino globe določiti tudi glede na objektivno okoliščino, v kateri je storjen prekršek (npr. pomanjkanje parkirnih mest v primeru nepravilnega parkiranja), in premoženjsko stanje storilcev prekrškov. Državni svet meni, da se samo z ukrepom strožjega sankcioniranja storilcev prekrškov ne bo povečala varnosti v cestnem prometu, ampak le ob istočasnem izvajanju ukrepa vzgoje in izobraževanja mladih udeležencev v cestnem prometu.
 Krajši pogovor s predsednikom Kavčičem o glavnih poudarkih s seje

Državni svet je podprl Predlog zakona o cestah. Ocenjuje, da se pri načrtovanju, gradnji in upravljanju cest že danes upoštevajo zelo visoki varnostno tehnični standardi, določeni s podzakonskimi akti, na drugi strani pa je stanje državnih in tudi lokalnih cest slabo. Pri projektiranju in gradnji cest bi lahko znižali tehnične standarde, vendar ne na račun varnosti. Državni svet podpira rešitev, da daje zakon pravno podlago za ustanovitev služnosti na javni cesti, ki jo lahko v skrajnem primeru država oziroma občina tudi enostransko uveljavi, vendar ta možnost zahteva dodatna finančna sredstva (po civilno - pravnih predpisih). Opozarja pa na trenutno nepreglednost institucij na tem področju (npr. Direkcija RS za ceste, koncesionarji, upravljavci, DDC svetovanje inženiring, d.o.o., številne komisije). Nujna je reorganizacija opravljanja strokovnih nalog in izvajanja gradnje ter upravljanja državnih cest, še posebej v odnosu do veljavnega državnega proračuna oziroma njegovega (drugega) rebalansa, ki je praktično okrnil vse načrtovane programe gradnje, obnove in vzdrževanja državnih cest.

Več o seji (sklepi, magnetogram, zapisnik)

www.skledar.tv