Govor predsednika Državnega sveta mag. Blaža Kavčiča

Uvodni nagovor na posvetu o izgradnji šoštanjske termoelektrarne
Ljubljana, Državni svet RS, 25. marec 2011

Spoštovane udeleženke in udeleženci posveta, cenjeni referenti in vsa zainteresirana javnost,

vsem skupaj lep pozdrav v dvorani Državnega sveta Republike Slovenije!

Današnji dogodek je namenjen soočenju argumentov o različnih in večplastnih vidikih izgradnje šoštanjske termoelektrarne. Osebno bi želel tokrat predvsem poslušati mnenja strokovnjakov in verjamem, da si bomo vsi prisotni uspeli nadgraditi znanja o projektu. Pomembno se mi zdi odgovoriti na vprašanje, ali je ta največji posamični investicijski projekt nastajal na dovolj državniški način, z dovolj objektivno presojo in odločanjem o energetskih, socialni, okoljskih, razvojnih vidikih naložbe. Ali je v ozadju te odločitve dovolj široka, objektivna presoja predvsem s celovitega okoljsko – energetskega zornega kota, ob upoštevanju socialnih, gospodarskih, razvojnih implikacij. Ob upoštevanju vpetosti Slovenije v Evropski energetski sistem, ob upoštevanju nujnih ukrepov Učinkovite Rabe Eneregije, možnosti sklepanja razvojnih zavezništev za izgradnjo hidroenergetskih objektov v Sloveniji in v tujini. Politika in stroka zaenkrat izgledata razklani, prav tako tudi javnost, ki ne ve, katerim argumentom naj pravzaprav verjame. Medtem pa v Termoelektrarni Šoštanj zaradi načrtovane gradnje bloka VI že potekajo intenzivne priprave na rušenje dveh hladilnih stolpov in upravne zgradbe, začetek podiranja pa je predviden prvega aprila.

V Državnem svetu so zastopani različni interesi in prav njihovo srečevanje in soočanje prispeva k sprejemanju lažjih odločitev v primeru pomembnih družbenih in razvojnih dilem. Z željo, da bi razčistili dvome o spornosti naložbe, ki ima lahko pomembne finančne in politične posledice, obetal se je celo referendum, in zaradi zagotavljanja celovite obveščenosti državljanov, ki bodo nosili finančne posledice realizacije in kasnejše eksploatacije projekta, je Državni svet podprl pobudo državnega svetnika dr. Janvita Goloba in na vlado oz. Ministrstvo za gospodarstvo naslovil vprašanji, na kateri je po oceni državnih svetnikov potrebno odgovoriti, da bi lahko kasneje odgovorno obravnavali zadeve v zvezi s projektom izgradnje Bloka 6 TEŠ.

Ti dve vprašanji sta se nanašali na postopek sprejemanja odločitve o začetku priprave projekta izgradnje nadomestnega Bloka 6 TEŠ s podvprašanjem ali drži, da je pogodbo podpisal direktor HSE, ki po lastnem priznanju ne pozna dobro jezika v katerem je bila pogodba napisana in ali je imel pred podpisom soglasje Nadzornega sveta HSE oz. vlade, kot edinega lastnika HSE? Drugo vprašanje pa je bilo ali je projekt gradnje Bloka 6 TEŠ res edina smotrna rešitev in najoptimalnejša varianta, če vemo da primeri iz drugih držav potrjujejo, da so možne tudi enakovredne cenejše rešitve s podobno obremenitvijo okolja in podobnim vplivom na zaposlenost?

Iz odgovora Ministrstva za gospodarstvo smo izvedeli, da je bilo za odločanje o projektu pomembno, da je vlada 7. oktobra 2006 uvrstila projekt TEŠ 6 z močjo 600W v Resolucijo o nacionalnih razvojnih projektih, da pa nabor energetskih projektov ni bil usklajen z Nacionalnim energetskim programom. Resolucija o Nacionalnem Energetskem Programu, ki jo je sprejel  Državni zbor 5.4.2004, med razvojnimi prioritetami na področju proizvodnje električne energije namreč ne omenja »nadomestnega bloka« TEŠ 6! Glede iskanja najoptimalnejših variant možnih projektnih rešitev na podlagi primerjave »stroškov in koristi« z upoštevanjem obremenjevanja okolja in prostora pa smo dobili odgovor, da se to običajno opravi na začetku odločanja o projektu. Investitor TEŠ d.o.o. in HSE v času pred odločanjem o izgradnji Bloka 6 nista izdelala študij o možnih alternativah ali tehnoloških alternativah z uporabo fosilnih energentov. Umeščanje Bloka TEŠ 6 v prostor je z občinskim podrobnim prostorskim načrtom vodila Občina Šoštanj. Postopek  CPVO (celovite presoje vplivov na okolje), ki ga je vodilo Ministrstvo za okolje in prostor za ta projekt, je temeljil na predvideni tehnološki varianti in moči bloka 6 in »Okoljskem  poročilu« za ta blok. Vlada RS oziroma resorno ministrstvo, je zato naložilo vodstvu družbe HSE, da razišče tudi alternativne možnosti nadaljevanja proizvodnje električne energije iz velenjskega lignita. Z rezultati teh študij oziroma z oceno možnih alternativ je HSE dolžan seznaniti Vlado RS.

Spoštovani,

Državni svet, kot drugi dom slovenskega parlamenta, želi z dogodki, kot je današnji, dejavno prispevati h krepitvi kulture vključevanja najširše javnosti in krepiti družbeni dialog. Na ravni sodobnih demokracij namreč vse pomembnejšo vlogo igra družbeni konsenz, torej dogovor med različnimi političnimi in interesnimi skupinami o rešitvah, ki so dobre za vse, ki prispevajo h kakovosti življenja in ravni človekovih pravic ter sledijo načelom trajnostnega razvoja – tako na okoljski kot tudi na socialni ravni. Ko gre za tako pomembne in dolgoročne projekte, kot je TEŠ 6 pa je povsem jasno, da taki projekti terjajo tako politično soglasje in pripravljenost na kolektivni napor za  skupno dobro. Nacionalno pomembni projekti ne morejo biti rezervat ozkih vplivnih in neposredno zainteresiranih skupin. Razprava in pobude, ter predlogi rešitev, ki jih boste podali na današnjem posvetu lahko pomagajo Vladi Republike Slovenije in Državnemu zboru Republike Slovenije pri nadaljnjem odločanju.
Hvala.

Izgradnja šoštanjske termoelektrarne