A R H I V S K A     S T R A N

Govor predsednika Državnega sveta mag. Blaža Kavčiča

Pozdravni nagovor na posvetu: "Ali je zdravljenje otrok res brezplačno? Zdravstveno varstvo otrok: pravne podlage in vsakdanja praksa"
Državni svet, 30. junij 2011

 

Spoštovane udeleženke in udeleženci današnjega posveta, cenjena gospa Biserka Marolt Meden, predsednica Združenja za pravice bolnih otrok, spoštovani strokovnjaki, starši in vsa zainteresirana javnost,

dovolite mi, da vas vse skupaj prav lepo pozdravim v dvorani Državnega sveta Republike Slovenije.

Otrokove pravice na področju zdravstva so sestavina celovitega odnosa države do razvojnih možnosti otroka in mladostnika, njunih potreb in interesov, do njunih pravic. 24. člen Konvencije o otrokovih pravicah določa, da države podpisnice priznavajo otrokom pravico do najvišje ravni zdravstvenih standardov in storitev. Slovenska ustava pozna celo določilo o posebnem varstvu in skrbi države za otroke, v nacionalnem preventivnem programu pa je zapisano, da potrebujejo otroci in mladi stalen nadzor nad razvojem in zdravstvenim stanjem. Zakon o zdravstveni dejavnosti posebno skrb namenja tudi dostopnosti do kakovostne zdravstvene oskrbe otrokom z motnjo v telesnem in duševnem razvoju, medtem ko Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju ureja zdravstveno zavarovanje otrok ter financiranje zdravstvenih storitev, ki se izrecno nanašajo na otroke. Te naj bi bile na podlagi obveznega zdravstvenega zavarovanja krite v celoti, torej brez doplačila.

predsednik mag. Kavčič

V javnosti se vse pogosteje zastavlja vprašanje o ustreznosti obstoječih zakonodajnih podlag, predvsem pa vprašanje o njihovem dejanskem izvrševanju. Sedaj, ko se na zdravstvenem področju snuje popolnoma nova zakonodaja, je zagotovo priložnost, da pomanjkljivosti obstoječe zakonodajne ureditve odpravimo. Med drugim tudi, da se omogoči pravno - formalne podlage za uresničevanje do sedaj kršenih pravic otrok do brezplačnega zdravljenja, hkrati pa se s tem vpliva tudi na razrešitev pogosto izpostavljenih problemov v praksi.
V  reformi zdravstva imajo pomembno vlogo civilna družba, nevladne organizacije in starši. Na podlagi tega tripartitnega sodelovanja so se v preteklosti odgovorni za reformo že morali zavezati da, ne glede na morebitne spremembe, ostane zdravstvena oskrba otrok in mladostnikov na nespremenjeni kakovostni ravni. Pri tem ne gre le za to, da te pravice ne bi bile kršene, temveč tudi za to, da jih bo mogoče uresničevati povsod po Sloveniji, da bo zagotovljena materialna in kadrovska osnova zanje in seveda tudi, da bo zdravstvena oskrba otrok in mladostnikov lahko sledila novim spoznanjem na področju medicine.

Državni svetniki smo s stanjem na področju zdravstvenega varstva otrok v Sloveniji vsako leto seznanjeni predvsem iz poročil Varuha človekovih pravic. Iz poročila iz leta 2009 je npr. razvidno, da imajo gluhi starši novorojenčkov težave z zagotavljanjem elektronskih naprav, ki na otroški jok opozarjajo z vidnim signalom oziroma vibracijami, ker so take naprave velik finančni zalogaj.

Kot pogosta problematika se pojavlja tudi finančno pokritje stroškov zdravljenja otroka ali dojenčka v zdravilišču, saj bivanja matere v zdravilišču zavarovanje ne krije. Niti Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, niti Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja ne urejata pravice otroka do spremstva oziroma pravice enega izmed staršev do bivanja ob otroku, če gre za primer, ko je otrok napoten na zdraviliško zdravljenje, če to ni nadaljevanje bolnišničnega zdravljenja.

Seznanjeni smo tudi s pobudo o imenovanju posebnih zagovornikov otrokovih pravic ter o širjenju pristojnosti zagovornikov pacientovih pravic tudi na področje zdravstvenega zavarovanja, kar pomeni, da bi se lahko potegovali tudi za pravice otrok na tem področju.

V zadnjem času posebno zaskrbljuje pojav, ko so otroci zaradi neurejenega statusa zdravstvenega zavarovanja staršev (v primeru neplačanih prispevkov, za katere starši niti ne vedo, da niso plačani) neupravičeno prikrajšani za pravice iz zdravstvenega zavarovanja, ki bi jim sicer po zakonu pripadale.

Seznanjeni smo bili tudi s pobudo Združenja za pravice otrok, ki v zvezi s finančnimi obremenitvami staršev bolnih otrok opozarjajo zlasti na to, da je nesprejemljivo zmanjševati višino denarnega nadomestila za starša, ki neguje otroka v času bolezni. Četudi je recesija in je potrebno varčevati, ne smemo varčevati na račun dobrobiti otrok. Družba, ki bi počela ali dopuščala kaj takega ne zasluži imena sodobna, človeka vredna družba. Ugledni svetovni ekonomisti tudi opozarjajo, da z raznimi varčevalnimi ukrepi povzročamo tudi zmanjševanje obsega povpraševanja in s tem povzročamo krčenje družbenega proizvoda. Na drugi strani pa se moramo zavedati, da z nobenim varčevanjem ne moremo nasititi požrešnega transnacionalnega špekulativnega finančnega kapitala. Potrebujemo torej ukrepe za bolj gopsodarno delovanje vseh sistemov, tudi zdravstvenega, ni pa niti potrebno, niti dopustno, da bi sprejemali nižanje ravni socialnih storitev.

Spoštovani,
otroci so naša prihodnost in zato je tudi njihovo zdravje naša prihodnost. Kljub temu, da raven zagotavljanja zdravstvenega varstva za otroke in mladostnike v Sloveniji ostaja na relativno visoki ravni je prav, da stroka in praksa dobita čim več priložnosti, da jasno izpostavita tista ozka grla ali pravne praznine, ki vendarle še ostajajo nedorečene in ki v praksi povzročajo, da se otrokom in mladostnikom kršijo njihove z ustavo zagotovljene pravice o posebnem varstvu in skrbi države za otroke.

Hvala.

 

Ali je zdravljenje otrok res brezplačno?