Govor predsednika Državnega sveta mag. Blaža Kavčiča

Nagovor na 22. sejmu pohištva Ambient Ljubljana
Gospodarsko razstavišče v Ljubljani, 8. november 2011

Spoštovane obiskovalke in obiskovalci, cenjeni prireditelji, razstavljalci, gospe in gospodje!

Pohištvo je proizvod, a je tudi ena tistih dobrin, s katero se srečujemo celo svoje človeško življenje od rojstva naprej. Predmeti, ki nas obdajajo, še posebej pohištveni izdelki, vplivajo na naše počutje pri delu, počitku ali razvedrilu, nas celo sooblikujejo kot osebnost. Ljudje imamo svoje osebne želje, svoje osebne predstave o lepoti pohištva. Izhajamo iz različnih geografskih in kulturnih okolij, zato imamo različne življenjske sloge, različne navade in druga pričakovanja.

Pomembno je ugotoviti, kakšno pohištvo bo najbolj pisano na kožo nam in našim družinam - s svojim obstojem v našem najbolj intimnem življenjskem prostoru in s svojo funkcionalnostjo. V pohištvu namreč iščemo tudi sebe, svoja najgloblja čustva, morda nikoli izživeta občutja, želje in hrepenenja. To sta lahko domačnost in toplina, ki ju nek izdelek izžareva, drugačnost in posebnost, dizajnerski presežek ali drzna inovativna domislica… Pohištvo odraža našo osebnost, zato še zdaleč ni skupek golih uporabnih predmetov. Pri njegovi izbiri so pomembne linije-oblika, barve, materiali in seveda pravilna postavitev. Prav tako je pomembno, s kakšnim namenom je pohištvo izdelano. Željeni rezultat vsega navedenega je okolje, v katerem se dobro počutimo, atmosfera, ki nas podpira v naših življenjskih odločitvah, spodbuja našo delovno storilnost, vpliva na naše doživljanje in čustvovanje ter na odnose do drugih ljudi, s tem pa tudi na naše zdravje.

Z ambienti se ustvarjajo nove življenjske zgodbe uporabnikov in proizvajalcev. Sejem pohištva je najlepša priložnost, da se na enem mestu srečajo želje, ideje, znanje in razvoj, drznost, ustvarjalnost in inovativnost posameznikov in podjetij iz zelo različnih strokovnih okolij. 297 razstavljalcev iz 19 držav in napoved, da si bo dosežke in zadnje trende v pohištveni industriji ogledalo več kot 40 tisoč ljudi, je podatek, ki razveseljuje in vzbuja upanje, da se pohištveni industriji v Sloveniji obetajo lepši časi.

Tudi dandanes izdelamo največ pohištva iz lesa. To so izdelki z najvišjo dodano vrednostjo. Pri obdelavi lesa je človek morda dosegel večjo spretnost kot v obdelavi katerega koli drugega materiala. Slovenci se ponašamo z zelo veliko gozdnatostjo, tradicijo in znanjem, zato bi morala biti povečana sečnja in pospešena predelava lesa v izdelke z najvišjo dodano vrednostjo povsem logična usmeritev naše države. O tem v Državnem svetu že nekaj let govorimo in pišemo, ter omogočamo strokovni civilni družbi, predstavnikom gospodarstva, interesnih združenj in države, da v okviru posvetov izpostavljajo tako probleme, kot predloge rešitev.

Proizvodnja sama v sodobnem svetu ni največji izziv, niti sama po sebi ne more obstajati. Področje, kjer v Sloveniji vse bolj zaostajamo je preslabo obvladovanje celovitega poslovnega procesa – od zasnove izdelka, do njegovega marketinškega pozicioniranja, blagovne znamke, trženja, proizvodnje, nabave in financiranja. Prav pri proizvodih iz lesa, tudi pri pohištvu, je zadeva zelo pereča in jasno zaznavna. Šele dobro oblikovan izdelek z domiselno obliko in fukcionalnostjo pridobi na trgu svojo moč in privlačnost. To lahko dosegamo samo z uspešnim delovanjem na dovolj velikem, mednarodnem trgu, sicer so fiksni stroški previsoki. Za naše gospodarstvo je izjemnega pomena, da les predelamo doma do najvišje možne dodane vrednosti in ga, kot kakovosten končni izdelek, prodamo v tujini. Zadnje analize kažejo, da nismo v Sloveniji s samo gozdarsko dejavnostjo v zadnjih 10 letih nikoli dosegli 1% BDP. Verniki finančne industrije bi rekli, in govorijo, da je to zanemarljivo, nepomembno področje. A na drugi strani smo na področju lesno-predelovalne industrije izgubili nekoč solidno plačanih 30.000 delovnih mest. Nekateri imed organizatorjev tega sejma ste predstavili ocene, da bi lahko s pravilnim pristopom na tem področju razvili ceelo 60.000 delovnih mest. Vsekakor lahko govorimo o potencialu vsaj 1 milijarde € dodane vrednosti!

Z višanjem dodane vrednosti na področju pohištvenega dela bi tudi celotna lesna panoga bistveno pridobila na pomenu. Višanje dodane vrednosti avtomatično spodbudi interes za vlaganja, tudi vlaganja v raziskave in razvoj, ter okrepi podporo ekonomske politike, kar je osnova, da bi delovna mesta ostajala doma in se panoga z razmahom globalizacije ne bi selila v države s cenejšo delovno silo in cenejšo energijo.

Ko se torej sprašujemo, katere investicije v razvoj in raziskave bodo najhitreje pripeljale do merljivih pozitivnih učinkov, bi morali več pozornosti nameniti gozdarsko-lesarskemu kompleksu. Ko se vprašamo, s kakšnimi naložbami bi lahko najhitreje povečali število delovnih mest in obsega relativne in absolutne dodane vrednosti, moramo doseči prioritetno obravnavo lesno-predelovalne industrije!

V Državnem svetu smo že na samem začetku sedanje krize, leta 2008, oblikovali stališče o potrebnih ukrepih za soočenje s krizo, pri čemer smo med ključne cilje postavili spodbujanje razvoja, proizvodnje in uporabe proizvodov s področja ekologije in energetike, s posebnim poudarkom na oblikovanju nacionalnega lesnega programa, s ciljem preusmeritve lesno-predelovalne industrije v proizvodnjo lesnih izdelkov z najvišjo dodano vrednostjo.

Spoštovani,

letošnji sejem je lepa priložnost za seznanitev z dosežki in zadnjimi trendi v pohištveni industriji. Je pa tudi priložnost, da javnost, stroka in politika prisluhne ljudem z idejami in izkušnjami na področju lesarstva, pohištvene industrije, oblikovanja in trženja. Lesna industrija je nedvomno panoga, ki bi Sloveniji lahko zagotavljala veliko delovnih mest in dobre prihodke. In kot lepo pravi himna lesarjev: “Slovenija na dlani ponuja modrost, v preteklosti dreves je naša prihodnost”.

Vsem skupaj želim prijetno in uspešno sejemsko-poslovno druženje.

Hvala.

Sejem Ambient je odprt