Govor predsednika Državnega sveta mag. Blaža Kavčiča

Uvodni nagovor na 8. kongresu prostovoljstva
Maribor, 5. december 2011

Spoštovane prostovoljke in prostovoljci, cenjena gospa predsednica Slovenske filantropije dr. Anica Mikuš Kos, spoštovana gospa Tereza Novak, izvršna direktorica Slovenske filantropije, podžupan občine Maribor gospod Janez Ujčič, mag. Franc Hočevar z Urada predsednika Republike, visoki gostje, gospe in gospodje,

v veliko čast mi je, da lahko danes spregovorim pred množico ljudi, ki pomembno soustvarjate naš skupni dom, gradite naše skupno dobro. S tem kažete ostalim državljanom, da je prostovoljstvo prava pot do do aktivnega, motiviranega državljana, ki mu pomeni največje plačilo za delo občutek osebnega zadovoljstva ob doseženem uspehu za dobro sočloveka. Za demokratično družbo je zelo pomembno, da državljani ohranjajo in razvijajo pozitiven, aktiven odnos do sebe, do ožjega in širšega družbenega in naravnega okolja. Morda se zdi taka misel samoumevna, a današnje življenje gre po drugi poti! Po poti, ki jo vse bolj narekuje diktat transnacionalnega kapitala, ki vse bolj določa katere blagovne znamke bomo jedli, katere pili, katere oblačili, katere podpirali pri športu, politiki in kulturi! Zato je pomembno, da čim več ljudi pritegnemo k odločanju o skupnih ciljih in načrtih.

Prostovoljno delo je velik izziv za posameznike, vlado, sredstva javnega obveščanja, izobraževalne in vzgojne ustanove, verske skupnosti, nevladne organizacije, podjetja, da se zavzamejo, da pospešujejo in podpirajo boljše, bolj sodelovalne medčloveške odnose, ki so temelj človeka vredne družbe. Številne države so že prepoznale, da prostovoljstvo prispeva k višji kakovosti življenja. Zato mora biti nadaljnji razvoj prostovoljskega sektorja bolj določno pripoznan kot interes države, saj je v interesu državljanov Slovenije.

Letošnje leto – leto prostovoljstva - je prelomno tudi za to, ker je bil meseca februarja sprejet dolgo pričakovani Zakon o prostovoljstvu. Naj poudarim, da smo si v Državnem svetu že od leta 2002 prizadevali za oblikovanje in sprejem tega dela prepotrebne zakonodaje. V sodelovanju z društvi, ki smo jih prepoznavali kot temeljni gradnik civilne družbe, smo opozarjali na nujnost ustrezne zakonske ureditve. Opozarjali smo, da se družbe bolj kot kadarkoli prej s pomočjo prostovoljnega dela lahko spoprimejo s prednostnimi problemi na socialnem, ekonomskem, humanitarnem in mirovniškem področju. Ekonomska in socialna kriza, s katero se sedaj soočamo, je to le še potrdila. Prav tako smo večkrat javno opozorili, da so za uresničevanje filantropskih idej potrebni širše priznanje in pospeševanje prostovoljnega dela ter njegova večja promocija, da bi se tako vanj vključil čim širši krog ljudi.

Sprejetje zakona je končno prineslo priznanje o pomembni družbeni vlogi društev ter prostovoljstva in podalo sistemske vzvode za njegov nadaljnji razvoj. Med drugim pa je zakon posegel tudi v problematiko financiranja prostovoljskega dela v Sloveniji, ki do sedaj prav tako še nikoli ni bilo celovito sistemsko urejeno, kar je marsikdaj oviralo izvajanje posameznih prostovoljskih del. Za večino društvenih organizacij namreč pomeni zbiranje finančnih sredstev eno najpomembnejših, pa tudi najbolj stresnih opravil. Društva, tudi tista, ki delujejo v javnem interesu, se zaradi nestalnega in nezadostnega financiranja pogosto soočajo s finančnimi težavami. S sprejemom zakona je tako naša država v določeni meri vendarle že prepoznala, da delovanje društev na različnih področjih v javnem interesu pomeni zanjo velik prihranek, po drugi strani pa prav tako prisluhnila argumentom, da je društvom treba zagotoviti legalne vire, da bi le-ta lahko normalno živela. Pričakujemo, da bo dodatne ukrepe v pravi smeri določila strategija spodbujanja prostovoljstva, ki mora biti sprejeta v treh letih od uveljavitve zakona. Nobena država namreč ni tako bogata, da bi kar tako zavrgla pripravljenost ljudi, da kaj storijo tudi brez plačila. Prostovoljno delo ima velik »nevidni« ekonomski učinek. V Sloveniji po nekaterih podatkih prostovoljci v enem letu opravite za več kot 25 milijonov ur prostovoljnega dela v korist širše javnosti, kar presega znesek 100 milijonov €.

Spoštovani,
iztekajoče se mednarodno leto prostovoljstva je za nami pustilo odličen vtis, da je prostovoljstvo Sloveniji močan podporni steber v izboljševanju kvalitete življenja različnih skupin ljudi, ki potrebujejo civilno pobudo.

Današnji kongres je lepa priložnost za pregled opravljenega dela, pa tudi priložnost za oblikovanje smernic za razvoj slovenskega prostovoljstva v prihodnosti. Vsem prisotnim zato želim ustvarjalno kongresno druženje, predvsem pa veliko novih plemenitih idej, ki bodo slovensko družbo vodile v smeri vse večje humanosti, dobrodelnosti in solidarnosti.

Hvala.

8. kongres Slovenske filantropije