Novice

Umanotera in Državni svet sta 15. junija soorganizirala Razvojni forum Kompasi razvoja in blaginje - razvojne strategije in merjenje njihove uspešnosti: kako izmeriti blaginjo?

Ekonomska in finančna kriza sta znova obudili razmišljanje o tem, kaj je cilj razvoja, kako ga meriti, usmerjati, ali prepustiti stihijskim procesom, ki naj bi s pomočjo neskončne ekonomske rasti vodili v boljše življenje vseh ljudi.

www.skledar.tv

Že v 17. stoletju so se pojavljala prepričanja, da nenadzorovana ekonomska rast ne pomeni nujno tudi napredka in da ekonomija ni končni cilj človekove aktivnosti in da je naloga politike najti take ekonomske ukrepe, ki izboljšujejo srečo vseh ljudi oziroma odpravlja materialno revščino. A že v drugi polovici 20. stoletja se je začela pojavljati pomanjkljivost in škodljivost nenadzorovane ekonomske rasti. Pojavila so se gibanja za bolj celostno opredelitev razvoja: opozorila predvsem o okoljskih mejah (neskončne) rasti, o socialnih dimenzijah razvoja. V razvitejših družbah je bilo vedno bolj razvidno, da na določeni stopnji materialnega bogastva proizvodnja materialnih dobrin ne vpliva več na blaginjo ljudi, ampak igra vlogo še vrsta drugih dejavnosti. S spremembo ciljev razvoja so se začeli pojavljati tudi predlogi za drugačne kazalce, s katerimi lahko spremljamo in merimo razvoj posameznih držav.

Na forumu so zato udeleženci razpravljali o vprašanjih, kot so: kakšen je odnos med cilji razvoja in različnimi kazalci, ki merijo razvoj; ali lahko ena sama številka (npr. BDP) pokaže vso različnost sodobnih družb, kakšno vrednost imajo indikatorji, ki so sestavljeni iz več področij (npr: HDI, GDP, GPI itd.), ali lahko ti indikatorji v celoti nadomestijo BDP ali ga lahko le dopolnijo, kako preseči razlike med statistikami, ki kažejo neprestani napredek in občutki ljudi, ki tega ne opazijo, kako opredeliti in meriti blaginjo, če je blaginja končni cilj človekove dejavnosti.

Forum je odprl predsednik Državnega sveta mag. Blaž Kavčič, ki je opozoril, da živimo v času, ko se tako v sferi politike kot civilne družbe vse pogosteje sprašujemo o nadaljnjih razvojnih poteh: "Nekateri razmišljajo o času po ekonomski in finančni krizi, drugi se zavedajo, da moramo šele najti novo paradigmo za resničen izhod iz krize. Odgovoriti bi morali na vprašanje ciljev teh poti - kakšno družbo sploh želimo, v kakšni družbi želimo živeti in kakšno želimo zapustiti našim zanamcem. /.../ Trajnostni družbeno-razvojni cilj bi moral biti izboljšanje kakovosti življenja, to je povečanje ravni blaginje in svobode vseh državljanov, merjeno s kazalniki človekovega razvoja, socialnih tveganj in družbene povezanosti. Trajnostno zasnovana družba po globalni krizi bo po mojem prepričanju lahko nastala šele na osnovi sporazuma o novi, drugačni družbeno-gospodarski paradigmi. Kot sem že večkrat poudaril ne vidim potrebe, da bi razglabljali o koncu kapitalizma, a o koncu nečesa se bomo prej ko slej morali sporazumeti. Paradigmatski prelom terja namreč drugačen sistem vrednot, nove pristope, drugačna izhodišča razvoja, drugačne cilje, drugačne poti, orodja in tehnologije, ki smo jih do sedaj razumeli kot samoumevne. Presegli smo domet količinske rasti, presegli nosilnost planeta!"

 Nagovor predsednika

V nadaljevanju so odgovore na izzive sodobnega ekonomskega časa iskali sociolog Matjaž Hanžek, ekonomistka dr. Ana Murn, sociologinja dr. Marta Gregorčič, dr. Lučka Kajfež Bogataj z Biotehniške fakultete v Ljubljani, dr. Katja Vintar Mally s Filozofske fakultete v Ljubljani in Mojca Suvorov in Statističnega urada RS.