Novice

V Haagu je bilo med 16. in 17. XI. srečanje Združenja evropskih senatov, ki se ga udeležuje tudi predsednik Državnega sveta mag. Blaž Kavčič. Tema srečanja je vloga senatov na evropski celini. Srečanju predseduje predsednica nizozemskega Senata Yvonne E. M. A. Timmerman-Buck.

V uvodnem nagovoru je predsedujoča poudarila pomembne ugotovitve ustanovitelja Združenja evropskih senatov Christiana Ponceleta, ki je ob ustanovitvi te elitne skupine drugih domov poudaril pomembnost obstoja in delovanja drugih domov na evropskem kontinentu. Na razvoj in povezanost držav na evropskem kontinentu kažejo obletnice, ki jih v zadnjih letih praznujejo evropske integracije: v letu 2007 je minilo 50 let od podpisa rimskih pogodb. V letu 2008 je 50 let obstoja praznoval Evropski parlament. V letu 2009 60-letnico obstoja praznuje evropsko sodišče za človekove pravice. Evropsko blagostanje je bilo oblikovano na podlagi demokracije, vladavine prava in človekovih pravic. Skupen evropski cilj "nič več vojn", ki se uveljavil po drugi svetovni vojni, je bil kasneje dopolnjen s ciljem, da evropske države ne bodo več delile meje, kar se je uveljavilo s padcem berlinskega zidu. Vloga parlamentov je v tem delu zelo pomembna, saj so parlamenti, še posebej drugi domovi, predstavniki evropskih državljanov in varuhi navedenih evropskih načel.

Kavčič se je v svojem prispevku omejil na nekatere bolj zanimive primerjalne ugotovitve glede dvodomnosti. Slovenija je ena izmed 11-ih držav članic EU, ki imajo tako imenovani asimetrični dvodomni parlamentarni sistem, v katerem je polno zakonodajno pooblastilo po Ustavi poverjeno zgolj enemu od dveh domov, v primeru Slovenije je to prvi dom - Državni zbor. Drugi dom slovenskega parlamentarnega sistema sestavljajo predstavniki gospodarskih in družbenih interesov. To predstavniki lokalne samouprave, negospodarstva, delodajalcev, delojemalcev ter samostojnih poklicev (kmetov, obrtnikov, itd). Struktura zastopstva je nespremenjena že od Ustave iz leta 1991 oz. že t.i. "Pisateljske ustave" iz leta 1989, ki so jo oblikovali slovenski intelektualci, znanstveniki in kulturniki iz obdobja nastajanja prve samostojne slovenske države.

Ključno vprašanje, ki je zanimivo v delovanju parlamentarne demokracije je: "Kako zagotoviti večji nadzor zakonodajne veje nad izvršilno vejo oblasti?" Kavčič je pri tem zastavil nekoliko provokativno vprašanje: "Kako oster nadzor nad izvršilno vejo oblasti pa lahko pričakujemo s strani parlamentarnega doma, ki je imenoval vlado?" Po njegovem mnenju je odgovor v nekem delu jasen: ne prav posebej oster. Ne gre sicer pozabiti na vlogo opozicije, a tu vedno ostaja vprašanje, koliko je nadzor in kritika strankarske opozicije motivirana s pretežno strankarskimi motivi. Z analizo situacije v Sloveniji lahko ugotovimo, da je ob uveljavljeni temeljni vlogi poslanske zbornice, konstituirane na temelju strank in list, koristno imeti "nestrankarsko" sestavljen dom kot mehanizem nadzora in ravnovesij. S tem prispevamo k zmanjševanju demokratičnega deficita.

Z navedenim "nestrankarskim" konceptom drugega doma je po mnenju Kavčiča tesno povezano tudi vprašanje odnosa korporativizma proti liberalizmu. Pogled na ta dva pojma in na način, kako se aktualna vodstva držav soočajo z globalno krizo, morda dobimo dodaten argument za razmislek o neokorporativistični zasnovi drugega doma parlamentarnega sistema.

V slovenskem ustavnem redu se bistveno razlikuje konstituiranje prvega in drugega doma zakonodajnega telesa. Za Državni zbor velja načelo splošnih neposrednih volitev. Državni svet pa je konstituiran s posrednimi volitvami prek elektorjev v interesnih organizacijah oziroma lokalnih skupnostih. Načelo enake volilne pravice torej pri volitvah Državnega sveta je tako lahko upoštevano samo v okviru posamezne interesne skupine.

V nadaljevanju svojega prispevka je Kavčič predstavil tako sestavo kot tudi pristojnosti Državnega sveta in nepoklicno vlogo, ki jo opravljajo državni svetniki v Državnem svetu. Državni svetniki po izvolitvi nadaljujejo s svojim profesionalnim delom, funkcijo državnega svetnika opravljajo nepoklicno. Praviloma je nepoklicno delo državnih svetnikov je vsebinsko zelo pomembno, saj na ta način državni svetniki v področje zakonodajne veje oblasti posredujejo nova znanja, pobude in aktualne probleme.

Izmed pristojnosti Državnega sveta je Kavčič posebej izpostavil pristojnost zahteve za razpis referenduma. Državni svet namreč lahko zahteva, da končno odločitev sprejmejo volivci, če Državni zbor ali Vlada ne upoštevata vsebinsko argumentiranih opozoril, s katerimi se Državni svet vključuje v zakonodajni postopek. Državni svet je pristojnost uporabil na zadnje v letu 2007, ko je nasprotoval sprejetemu Zakonu o lastninskemu preoblikovanju zavarovalnic in je manj kot 30 odstotkov volivcev glasovalo za zakon, kar je predstavljalo tudi neke vrste nezaupnico Vladi in zaupnico Državnemu svetu.

Kavčič je predstavil tudi zelo pomembno vlogo Državnega sveta v aktivnem odnosu s civilno družbo pri posvetovanjih o najpomembnejši družbenih problemih, pojavih, dilemah. Državni svet organizira v povprečju dva posveta na mesec, ki se jih udeležujejo predstavniki predvsem strokovne civilne družbe, nevladnih organizacij, pa tudi vladnih resorjev in služb.

V zaključku je Kavčič omenil še stališče do ideje drugega doma na ravni EU: Ta vizija je lahko zanimiva pot za izboljšanje komunikacije med nacionalnimi parlamenti in Evropskim parlamentom. Ne potrebuje komplicirane in drage institucionalizacije in bi približala EU državljanom Evrope.

Kavčič je na srečanju opravil tudi nekaj bilateralnih pogovorov s predsedniki drugih domov v Evropi. Posebej se je srečal s predsednikom ruskega Sveta federacije Sergejem Mironovom. Njegova sogovornika na bilateralnih pogovorih sta bila tudi predsednik španskega Senata Francisco Javier Rojo Garcia in predsednica britanskega Doma lordov Baroness Helene Hayman.