Uvodni nagovor predsednika na posvetu o uveljavljanju otrokovih koristi

Posvet: Vprašanja uveljavljanja otrokovih koristi - dvajset let po sprejetju Konvencije o otrokovih pravicah
Govor predsednika Državnega sveta mag. Blaža Kavčiča
Državni svet Republike Slovenije, 19.11.2009

Spoštovani udeleženci današnjega posveta, cenjeni gostje, gospe in gospodje, dovolite mi, da vas v imenu Državnega sveta in v svojem osebnem imenu prav lepo pozdravim v dvorani Državnega sveta.

Da so otroci naše največje bogastvo, se kaj hitro, vsaj na verbalni ravni, strinjamo vsi, starši in politiki. V resnici pa je v pojmu otroštva toliko teme kot svetlobe, enaka mera sreče in trpljenja. Letos mineva dvajset let od sprejema Konvencije OZN o otrokovih pravicah. Leta 1989 so namreč svetovni voditelji sklenili, da otroci potrebujejo posebno konvencijo namenjeno izključno njim, saj so prav otroci tisti, ki potrebujejo posebno skrb in zaščito. Voditelji so želeli zagotoviti priznanje sveta, da imajo tudi otroci človekove pravice. To konvencijo je podpisala tudi Slovenija.

"Pri vseh dejavnostih v zvezi z otroki, bodisi da jih vodijo državne bodisi zasebne ustanove za socialno varstvo, sodišča, upravni organi ali zakonodajna telesa, morajo biti otrokove koristi glavno vodilo," določa konvencija v 3. členu. Prav pojem otrokovih koristi - naslovna tema današnjega posveta - je zagotovo eno najbolj pomembnih načel konvencije, ki se v različnih kontekstih ponavlja še v številnih drugih členih tega dokumenta.

Konvencija zagotavlja varstvo otrok na osnovi niza državljanskih, političnih, ekonomskih, družbenih in kulturnih pravic. Temelji na načelih nediskriminacije, otrokovega najboljšega interesa, pravice do življenja, preživetja in razvoja ter na načelu upoštevanja otrokovih stališč. Konvencija je vzpodbudila ustanovitev Odbora za pravice otroka, ki ga sestavlja 10 strokovnjakov, in ki skrbi za izvajanje njenih določil. Obenem so države podpisnice pričele z institucionalizacijo varuhov otrokovih pravic, vendar je med državami podpisnicami do danes le 20 takih, ki imajo varuha otrokovih pravic. V Sloveniji imamo namestnika varuha človekovih pravic, ki poleg socialne varnosti obravnava tudi področje otrokovih pravic. 

V okviru Konvencije o otrokovih pravicah sta bila leta 2000 sprejeta še dva opcijska protokola h konvenciji, in sicer o vključevanju otrok v oborožene spopade in o prodaji otrok, otroški prostituciji in otroški pornografiji. Slovenija ni ratificirala nobenega od njiju,  in je ta naloga še pred nami.

Zaščita otrokovih pravic je zapisana tudi v Ustavi Republike Slovenije. 54. člen določa, da imajo starši pravico in dolžnost vzdrževati, izobraževati in vzgajati otroke; v 56. členu je še posebej poudarjeno, da otroci uživajo človekove pravice ter posebno varstvo in skrb v skladu s svojo starostjo in zrelostjo: varstvo pred gospodarskim, socialnim, telesnim, duševnim in drugih izkoriščanjem in zlorabljanjem. Slovenija bo s sprejetjem  novega Družinskega zakonika prepovedala tudi telesno kaznovanje otroka. Ta prepoved ne bo zavezovala le staršev, temveč tudi druge osebe (rejnike, skrbnike) in državne institucije ali organe (vrtce, šole, krizne centre). Ta zakon bo skupaj z že sprejetim Zakonom o preprečevanju nasilja v družini ter Kazenskim zakonikom zaokrožil celovito skrb in namero, da Slovenija s pravnimi sredstvi zaščiti otroka pred vsemi oblikami nasilja.

Vendarle pa žal še danes, kljub 20-letnici sprejetja konvencije o otrokovih pravicah, veliko otrok ne uživa pravic, ki bi morale biti zanje celo nekaj samoumevnega, že brez kakršnihkoli določil konvencije. Tudi v Sloveniji. Zato je pomembno, da o tem v javnosti odkrito spregovorimo.

In prav Državni svet je pravo mesto za takšne razprave. Pod okriljem Državnega sveta je v preteklih letih že potekala vrsta posvetov in javnih razprav - posebej naj omenim posvet z naslovom "Kako narediti to državo varno za otroke", ki je bil namenjen soočenju strokovne in ostale javnosti z naraščanjem nasilja nad otroki v različnih okoljih. Zelo odmeven je bil tudi posvet na temo "Ali je Slovenija otrokom prijazna država". Posebno pozornost smo namenili razpravi o pogojih za soustvarjanje kvalitetnega rejništva, več posvetov je bilo namenjenih tudi tematiki otrok z motnjami v razvoju. V zadnjih letih si v Državnem svetu prizadevamo za sprejem zakonodaje, ki bo varovala in ščitila otroke v postopkih dokazovanja in kaznovanja pri nasilnih dejanjih ter v postopkih pri razvezah staršev o čemer smo izdali zbornik razprav s posveta z naslovom "Otrok v vrtincu odločitev institucij".

Spoštovani,

želim, da bi današnji posvet z referati in razpravami podal veliko koristnih predlogov in priporočil za izboljšanje položaja otrok in mladostnikov v Sloveniji. Saj, kot je izjavil  slavni poljski pedagog Janus Korczak na začetku 20. stoletja »otrok ne šele bo človek, je človek!« To pomeni, da družba v otroku ne sme videti le nekega zamegljenega družbenega jutri, materiala za obnovo naroda, temveč jo mora skrbeti otrokov danes. Družbeni jutri je še kako odvisen od tega, kako družba ravna z otroki in koliko vlaga v njih danes. Sedanjost otrok je v tem smislu obenem že tudi njihova prihodnost. V to me je prepričalo tudi sporočilo dragocenega novega znanstvenega dela s področja znanosti o možganih avtorice Margot Sunderland. In kot pravi v predovoru prevoda tega dela prof. Štrukelj: »Neprijazen odnos do otroka v prvih letih življenja onemogoči razvoj in zorenje razumskih delov možganov, jih okvari in vzpostavlja v njih prevlado škodljivih kemičnih snovi, kar vse ima za posledico človekovo vseživljenjsko negativno naravnanost do sebe, do drugih in do sveta«.

Posvet o otrokovih koristih je torej tudi posvet o obstoju in razvoju človeške družbe kot celote, o novi družbeno-gospodarski paradigmi!

Hvala.

Sporočilo za javnost s posveta