Delo komisij

Komisija Državnega sveta za kulturo, znanost, šolstvo in šport je na 36. seji 10. 1. 2011 obravnavala Predlog deklaracije o politiki Republike Slovenije do novih narodnih skupnosti in ga podprla.

Z Deklaracijo, ki ga je predlagala skupina poslancev (prvopodpisani Miran Potrč), Državni zbor izraža svoja stališča in opredeljuje politiko države do položaja narodnih skupnostih, uresničevanja njihovih pravic za ohranjanje lastne identitete in pogojev za njihov nadaljnji razvoj. Deklaracija se nanaša na Albance, Bošnjake, Črnogorce, Hrvate, Makedonce in Srbe (našteti po abecednem redu). Predlog predstavlja namen Republike Slovenije, da uredi vprašanja glede položaja in pravic pripadnikov narodnih skupnosti, državljanov Republike Slovenije, ki jih Ustava posebej ne omenja razen v okviru temeljnih pravic in svoboščin. Pripadniki teh narodnih skupnosti so bili ob osamosvojitvi in konstituiranju Slovenije s svojo konstitutivno vlogo postavljeni v objektivno nov in drugačen narodnostno-manjšinski položaj.

Predlog Deklaracije spodbuja državo k njeni odgovornosti pri ustvarjanju pogojev za ohranjanje in razvoj identitete narodnih (manjšinskih) skupnosti. Pri obravnavanih narodnih skupnosti gre za ohranjanje in razvijanje kulturnih posebnosti, jezika, pisave, za možnost organiziranega nastopanja v javnosti, za razvoj njihovih medijev.

Komisija je poudarila, da je Slovenija dovolj politično in narodnostno zrela ter samozavestna, da večetničnost oziroma večkulturnost razume kot bogatenje lastne nacije in v hitrorazvijajočem se svetu večkulturni dialog med medsebojno priznavajočimi narodnostnimi in kulturnimi identitetami pomeni prednost pri razvoju celotne družbe. Komisija je opozorila k razmisleku, da taksativno naštevanje narodnih skupnosti lahko privede do novih odprtih vprašanj, saj glede na narodnostno opredelitev v popisu iz leta 2002 v Sloveniji živijo tudi druge manjšinske etnične skupnosti, ki prav tako ustavno in drugače pravno posebej nikjer niso opredeljene. Člani komisije so v razpravi opozorili tudi na vprašanja glede statusa Deklaracije s pravnoformalnimi in celo političnimi posledicami, morebitnega prizadevanja za širitev pravic s kulturnega področja na politične pobude in praktičnih posledic uveljavljanja Deklaracije na posameznih ravneh kot npr. pri uporabi jezika v postopkih pred državnimi organi in pri zagotavljanju pravic v izobraževanju.