Novice

Državni svet Republike Slovenije je organiziral posvet o položaju Slovencev na avstrijskem Koroškem. Narodne manjšine so sestavni del politične in kulturne podobe Evrope, na katerih sloni njena identiteta. Sedaj, ko je Avstrija vstopila v novo parlamentarno obdobje, je utemeljeno pričakovanje, da bo aktualna politična klima bolj naklonjena uresničevanju pravic slovenske narodne manjšine. Državni svet je zato izpostavil vprašanje, ali to obdobje prinaša za manjšino pomembne premike in izzive.

Posvet je vodil Vincenc Otoničar, predsednik Komisije Državnega sveta za mednarodne odnose in evropske zadeve. Po uvodnih pozdravih predsednika Državnega sveta Janeza Sušnika, avstrijskega veleposlanika dr. Valentina Inzka, državnega sekretarja v Uradu Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu Zorka Pelikana je sledila predstavitev trenutnega položaja koroških Slovencev dr. Marjana Šturma, predsednika Zveze slovenskih organizacij, dr. Matevža Grilca, predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev in Bernarda Sadovnika, predsednika Skupnosti koroških Slovencev in Slovenk.

Udeleženci so opozorili, da se položaj slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem po lanskih oktobrskih parlamentarnih volitvah ni bistveno spremenil v nasprotju s političnim okoljem. Upajo, da bo sedanja avstrijska vladna koalicija zmogla urediti vprašanje dvojezičnih topografskih napisov, vključujoč tudi vprašanja na drugih področjih mdr. na področju kulture in izobraževanja.

Predsednik Državnega sveta Janez Sušnik je poudaril, da so gospodarske in politične povezave med Slovenijo in Avstrijo odlične. Vendar sta obe državi zaradi skupne preteklosti več kot le sosedi. Medsebojno kulturno bogatenje bi zato lahko bilo tudi izhodišče za politiko, ki bi končno zagotovila izpolnitev manjšinskih pravic: Zavedati se moramo, da so narodne manjšine sestavni del nacionalno-politične in kulturne podobe Evrope in ji dajejo svojevrstno identiteto, lastno samo njej. In vedno bolj dozoreva spoznanje, da je stabilnost Evrope in vsake njene posamezne države odvisna od narodnostnega in kulturnega udejanjanja ter varstva pravic njenih narodnih, etničnih in jezikovnih manjšin."

Avstrijski veleposlanik v Sloveniji dr. Valentin Inzko je ugotovil, da se položaj slovenske manjšine po oktobrskih državnozborskih volitvah v Avstriji ni bistveno spremenil, drugačne pa so sedaj perspektive za ureditev manjšinskih vprašanj. Po eni strani Haiderjeva stranka ni več partnerica v avstrijski vladi in je s sedmimi poslanci v dunajskem parlamentu le še marginalna skupina.

Predsednik Zveze slovenskih organizacij dr. Marjan Šturm je dejal, da je prav razvoj Slovenije v zadnjih 15 letih največ prispeval k temu, da se je položaj spremenil tudi v Avstriji. Slovenija je uspešna država, slovenščina pa uradni jezik v Evropski uniji in zato se je javna podoba slovenščine pomembno izboljšala. Posledica tega je tudi porast prijav za dvojezični pouk, saj se slovenščine v ljudskih šolah uči že 38 odstotkov otrok na območju veljavnosti zakona o dvojezičnem šolstvu, od teh pa dobri dve tretjini prihajata iz nemško govorečih družin. Kot je ocenil predsednik ZSO, lahko zaupamo sedanji avstrijski vladi, da končno uredi vprašanje dvojezičnih krajevnih tabel. Prihodnost slovenske narodne manjšino na avstrijskem Koroškem je predvsem v možnostih čezmejnega povezovanja in sodelovanja na podlagi poznavanja jezika in kulture.

Prav tako je predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev dr. Matevž Grilc pozitivno ocenil napovedi avstrijske vlade glede topografije, saj se kažejo možnosti za ureditev že do poletja 2007. Vsak kompromis v tem vprašanju bo mogoč le z razširitveno klavzulo, ki bi omogočila kasnejšo dodatno postavitev krajevnih tabel. Strinjal se je s dr. Šturmom, da bo prav od ekonomsko-socialnega položaja odvisna prihodnost slovenske narodne skupnosti na avstrijskem Koroškem.

Predsednik Skupnosti koroških Slovencev Bernard Sadovnik je opozoril, da bo morala avstrijska vlada zelo kmalu urediti vprašanje dvojezičnih krajevnih tabel. Leta 2009 bodo na avstrijskem Koroškem namreč potekale občinske in deželnozborske volitve in tedaj bi manjšinska vprašanja spet lahko bila predmet volilnega boja.