Novice

Državni svet je na 5. izredni seji 5. 6. 2008 sprejel odložilni veto na Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o visokem šolstvu, ki ga je Državni zbor Republike Slovenije sprejel na 39. redni seji 30. 5. 2008 in od Državnega zbora zahteval, da o njem ponovno odloča. Za odložilni veto je glasovalo 16 državnih svetnikov, proti pa 12.

Državni svetniki so noveli očitali, da zakon odpira celo vrsto novih vprašanj, ki lahko močno vplivajo na slovenski visokošolski prostor, saj določbe, ki vzpostavljajo pravno podlago za ustanovitev mednarodne zveze univerz, puščajo velik manevrski prostor za različne interpretacije in sicer, da je mednarodna zveza univerz kar univerza, kar je nova in nepreverjena ureditev. Državni svet poudarja, da predlagatelj zakona ni pripravil predlaganih rešitev v sodelovanju z visokošolskimi partnerji (univerze in študenti). Obenem spremembe omogočajo javno priznavanje tujih in tudi novih študijskih programov brez ustreznega zagotavljanja kakovosti. Po mnenju Državnega sveta določila zakona, ki po novem opredeljujejo sekretariat Sveta RS za visoko šolstvo, zadoščajo le formalnim zahtevam iz odločbe Ustavnega sodišča, ne pa tudi strokovnim. Zakon ne rešuje problemov sestave sveta, saj ne vpeljuje zadostnih mehanizmov za preprečevanje konflikta interesov. Državni svet še ocenjuje, da se s sprejetimi dopolnili v prehodnih določbah le delno rešujejo nejasnosti o oškodovanju študentov, saj študentom, ki so študij na drugi bolonjski stopnji opustili zaradi spremembe zakonodaje v letu 2006, ne zagotavlja ustreznega pravnega položaja. (Sprejeti sklep o odložilne vetu na novelo Zakona o visokem šolstvu)

Prvopodpisani k predlogu za odložilni veto, državni svetnik  Drago Žura

Državni svetniki, ki so odložilnemu vetu nasprotovali, so poudarili, da so bile spremembe nujne zaradi ureditve pravnega položaja Urada za visoko šolstvo in Sveta za visoko šolstvo. Novela zakona v skladu z odločbo Ustavnega sodišča ureja položaj diplomantov dosedanjih univerzitetnih študijskih programov, ki so se v študijskem letu 2005/2006 vpisali v magistrske študijske programe druge stopnje. Obenem so podprli pravno podlago za razširitev mednarodnega sodelovanja slovenskih univerz z drugimi univerzami in visokošolskimi ali raziskovalnimi institucijami na območju Evropske unije, kar pomeni širše možnosti za kakovostno nadgrajevanje znanja in raziskav. Opozorili so, da gre pri tem tudi za slovenski projekt, ki ga je akademska javnost podprla. Pobudo za ustanovitev Evrosredozemske univerze, ki je povezana z evrosredozemskim partnerstvom, je podprlo več kot 39 evrosredozemskih partnerskih držav ter tudi predsednik Evropske komisije. V projektu vidijo priložnost, da bi pridobili denar od zunaj. Univerzo so uvrstili med tiste dejavnosti, ki bodo prinašale višjo dodano vrednost.

Ministrica za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Mojca Kucler Dolinar

Državni svet pa z 9 glasovi za in 18 proti ni sprejel odložilnega veta na Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravniški službi. Predlagatelji odložilnega veta s prvopodpisanim Dragom Ščernjavičem so menili, da Zakon odstopa od skupnih temeljev sistema plač v javnem sektorju in razveljavlja načela enakega plačila za delo na primerljivih delovnih mestih, nazivih in funkcijah, kar onemogoča preglednost sistema plač in odpira možnosti razkroja plačnega sistema v javnem sektorju. Sprememba nagrajevanja zdravnikov naj bi bila sporna s treh vidikov z vsebinskega, s formalno pravnega in z vidika osnove za usklajevanje pokojnin sedanjih upokojencev.

Državni svetniki med sejo

Več o seji (sklep, zapisnik, magnetogram)