Govor predsednika Državnega sveta mag. Blaža Kavčiča

Nagovor na posvetu z naslovom Naredimo korak naprej - sodelovanje NVO in javnih služb v lokalni skupnosti pri pomoči starejšim
Ljubljana, Državni svet RS, 14. junij 2012

Spoštovane udeleženke in udeleženci današnjega posveta, spoštovana gospa dr. Mateja Kožuh Novak, cenjeni referenti in vsa zainteresirana javnost! Naj vas vse prav lepo pozdravim v dvorani Državnega sveta Republike Slovenije. Tokratni posvet je že sedmi v vrsti, ki jih Državni svet tradicionalno v juniju pripravlja skupaj z Zvezo društev upokojencev Slovenije. Veseli me, da se je naše dobro sodelovanje v teh letih tako zelo utrdilo. Državni svet zaradi sodelovanja s civilno družbo predstavlja vezni člen med državljani in politiko. Brez Državnega sveta bi civilna družba ne imela tako široko odprtih vrat do parlamenta in zakonodajne veje oblasti. Smisel organiziranja posvetov je predvsem ta, da Državni svet pridobi kar največ raznolikih in argumentiranih mnenj, na podlagi katerih lahko preko svojih pristojnosti uvede potrebne spremembe v slovenski pravni red, obenem pa pridobi tudi odziv na svoje delo. Od vas, organizirane strokovne civilne družbe, Državni svet črpa ideje in energijo za svoje delo.

Februarja letos smo v tej dvorani skupaj z Ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve gostili svečani dogodek ob pričetku evropskega leta aktivnega staranja in medgeneracijske solidarnosti. S tem se je tudi naša država pridružila prizadevanjem za spodbujanje in uresničevanje vizije družbe vseh starosti. Številni projekti, ki potekajo v tem letu tako v Evropi kot pri nas, povečujejo gostoto zavesti o izzivih, ki jih prinaša staranje evropskega prebivalstva in so tudi priložnost za razmislek in predstavitev dobrih praks na področju pomoči starejšim. Starejši so skupina, ki je potrebno posvetiti več pozornosti. Seveda se s staranjem pojavljajo okoliščine, predvsem zdravstvene, ki zahtevajo, da družba na različne načine pomaga starejšim in njihovim svojcem, pa najsi gre za institucionalne ali neinstitucionalne oblike pomoči. Znano dejstvo je, da kakovost življenja starejših ni odvisna le od primernega delovanja pokojninskega in zdravstvenega sistema, ampak tudi od ustreznih možnosti za kratkotrajno in dolgotrajno oskrbo.

Slovenija se poleg drugih evropskih držav sooča z znatnim staranjem prebivalstva. Glede na nedavne podatke evropskega statističnega urada  je bilo v letu 2010 29,3 % slovenske populacije stare 50 let in več, v primerjavi z 21,4 % leta 1990. V dvajsetih letih smo se torej postarali za 8 odstotnih točk! Nedavna raziskava evropskega javnega mnenja Eurobarometer o aktivnem staranju, objavljena januarja 2012, je razkrila, da 58 % ljudi v Sloveniji zaznava lastno državo kot “letom prijazno”. Vprašamo se lahko, kako zaznava neprijaznost lastne države več kot 40 % starejših? Je v ospredje že stopilo vprašanje kakovosti življenja starejših ljudi, ki jo sedaj vse bolj ogrožajo še pritiski na krčenje storitev socialne države? Po ustavni opredelitvi socialne države, ki pa se je podala na pot Hayekovsko-Friedmanovske vitke države, države prepuščanja usode posameznika, družbe in države imperativu prostega trga in diktatu odtujenih in demokratično neodgovornim, brezdušnim finančnim trgom. Varčevali bomo ne glede na škodo, ki jo bo to varčevanje dejansko prinašalo na področju zdravstva, šolstva, na področju stanja duha v družbi. Vse bolj so glasna in jasna opozorila vodilnih svetovnih ekonomistov npr. nobelovca Josepha Stigliza, ki pravi: »Z varčevanjem bo Evropa zapravila najdragocenješi adut družbe, njen človeški kapital, morda bo ta celo uničen. Njeni voditelji namerno ignorirajo nauke preteklosti, kar je čisti kriminal.«.

Za sodobne socialne države je značilno, da se procesi povezovanja na državni ravni prepletajo s težnjami po decentralizaciji in po prenašanju številnih socialnih funkcij z državne na lokalno raven. Tako je na nek način tudi prav, saj država zagotavlja državljanom le osnovno zdravstveno in socialno varnost, vse drugo pa prepušča lokalnim skupnostim, ki so tudi najučinkovitejše pri prepoznavanju in reševanju stisk in težav starejših ljudi v okolju kjer ti živijo. A v življenjskem okolju, tako v mestih kot na podeželju, se kopičijo težave, ki jih institucionalizirane službe ne zmorejo zadovoljivo obvladati, zato se soočamo z naraščanjem socialnih problemov, še posebej v povezavi z zdravstvenimi problemi starejših. Sredstva, ki jih za njihovo reševanje daje država, so običajno premajhna, zato se prav na lokalni ravni razvijajo storitve v obliki samopomoči in prostovoljne pomoči, ki jih lahko razumemo tudi kot temeljne socialne imunske mehanizme. To velja tudi za pomoč starejšim. Ti imunski mehanizmi so še posebej pomembni v kriznih razmerah, ko pride do izraza vloga nevladnega sektorja in prostovoljstva. Seveda pa se država ne sme zanašati na altruizem posameznikov in samoorganiziranih skupin, ampak so prostovoljci lahko le zelo kvalitetno dopolnilo delovanju javnih služb pod okriljem države.

O eni izmed pomoči, ki najbolj spodbuja samostojnost in neodvisnost starejših smo se v Državnem svetu letos že pogovarjali in sicer o pomoči na domu, to je v bivalnem okolju, s katero je mogoče zagotoviti, da starejšim ni potrebna oskrba v ustanovi. Starejši lahko zato dlje časa ostanejo v domačem okolju, lažje ohranijo svoj življenjski slog in identiteto in so zato kljub starosti zadovoljni. Na konferenci smo tudi opozorili, da bi nekatere od nerešenih problemov lahko odpravilo sprejetje zakona o dolgotrajni oskrbi in negi, kar sta obljubljali že dve vladi, pa se to ni zgodilo. Potrebno pa je tudi povezovanje različnih služb in sektorjev ter patronažne službe, ki ima že 90-letne izkušnje dobre prakse z delom na domu, spodbujanje prostovoljstva in medgeneracijskega sodelovanja ter oblikovanje izobraževalnih programov za socialne izvajalke oziroma izvajalce z interdisciplinarnimi znanji. Nerazumljivo je tudi, da ob veliki brezposelnosti socialnih oskrbovalcev v Sloveniji primanjkuje. Dodatna težava so tudi različne cene storitev v različnih občinah, problematiko pa je poslabšalo še ukinjanje programov javnih del v posameznih občinah. Naj ob tem izpostavim pomen in dodano vrednost posvetov v Državnem svetu, kot je današnji ali prej omenjeni. Gre po eni strani za dobro pripravljen posvet, ki poda strokovno in objektivno sliko o stanju določenega družbenega problema ali vprašanja, ki predstavi konkretne življenjske izkušnje, strokovne alternative urejanja in morda tudi zasnovo izboljšanja konkretnih zakonskih rešitev. Poleg tega se vse skupaj ne začne in konča s posvetom samim, ampak zaključke posveta obravnava in oblikuje v obliki poročila pristojna komisija Državnega sveta, obravnava jih Državni svet na svoji seji in poročilo v elektronski obliki ali v obliki posebne publikacije posreduje azineteresirani javnosti, vladnim resorjem in Državnemu zboru. Naše skupno delo bo tudi predstavljeno že danes ali jutri na spletni strani Državnega sveta v video obliki in s posameznimi izvlečki in dokumenti.

Spoštovani,

Zveza upokojencev Slovenije predstavlja zelo pomemben segment civilne družbe. Državni svet vseskozi dejavno podpira njena prizadevanja. Z mnenji, posveti, javnimi tribunami skušamo v skladu s svojimi ustavnimi pooblastili v politični javnosti utrditi zavest o potrebnih zakonodajnih spremembah. V Državnem svetu podpiramo zakonodajne pobude Društva upokojencev Slovenije, saj prav v ZDUSU najbolj poznate globino in specifiko težav starejše populacije in natanko veste, katere so potrebne  spremembe. Podpiramo tudi vaša prizadevanja za čimprejšnji sprejem Zakona o pomoči na domu, ki bo prispeval k razreševanju problematike. Zato bom z veseljem in zanimanjem prisluhnil današnji razpravi tudi v luči iskanja rešitev na normativni ravni. Vsem udeležencem naj ob tej priložnosti zaželim kakovostno izmenjavo mnenj in veliko uspehov pri nadaljnjih prizadevanjih za starejšim bolj prijazno družbo.

Hvala.

Naredimo korak naprej - sodelovanje NVO in javnih služb v lokalni skupnosti pri pomoči starejšim