Govor predsednika Državnega sveta mag. Blaža Kavčiča

Nagovor ob komemoraciji pri kostnici žrtev povojnih pobojev na pokopališču v Slovenski Bistrici
Slovenska Bistrica, 28. oktober 2011

Spoštovani župan Občine Slovenska Bistrica dr. Ivan Žagar, predstavniki delegacije političnih strank, cenjeni svojci, gospe in gospodje!

Zbrali smo se, da se poklonimo spominu na veliko trpljenje množice ljudi. Ljudi ki so izgubili življenja v strahovitih okoliščinah! Človeško tragedijo pa je še povečal nedopustni cinizem odvzema pravice do spomina, da so ti ljudje sploh kdaj živeli.

To, da smo danes zbrani na tem simboličnem mestu, je osnova za razmislek kakšne zmage in poraze prinaša vojna. Na človeški ravni, skozi prizmo svetovnega etosa, so poraženci vsi. Nam Slovencem, kot majhnemu narodu je vojna zapustila zelo težko breme. Ostali smo brez pomembnega dela narodove substance in ustvarjalnih potencialov ljudi, ki bi v drugačnih zgodovinskih okoliščinah trajno obogatili našo kulturo, znanost in gospodarstvo.

Eden največjih madežev na naši nacionalni poti sega prav v čas, ko se je o življenju in smrti soljudi odločalo na osnovi sovraštva, maščevalnosti, laži in ideološke zaslepljenosti. Kajti “nasilje se more skrivati samo za laž, laž pa more obstajati samo z nasiljem”, je nekoč dejal Aleksander Solženicin. Laž in nasilje pa sta dve plati vseh totalitarizmov.

Največ, kar danes lahko storimo za zamolčane žrtve povojnih morij, ne glede na barvo ali politično pripadnost je, da se naučimo, da ponotranjimo spoznanje, kam lahko privedejo sovraštvo, zaničevanje, hujskanje, zaslepljenost in strah. Tako bomo največ storili za nas, ki smo narojeni v ta prostor in čas, in za bodoče rodove. Da bodo ti lahko rasli v resnično, vsebinsko demokratični družbi, ki bo strpno dojemala stvarnost kulturne in družbene raznolikosti  in bo sposobna na demokratičen način razreševati probleme sobivanja mavrice nenasilnih političnih opcij.

Ne pustimo si jemati dragocenega časa za razprtije, ki preprečujejo, da bi Slovenci navznoter in navzven nastopili kot en narod in se tako borili za svoje pravice in prepoznavnost, in za višjo kakovost življenja. Za materialno in duhovno blaginjo, za svobodo – osebno varnost in nedotakljivost in pravico misliti drugače. V krizi, s katero se soočamo, potrebujemo nacionalno enotnost še bolj kot kadarkoli prej. Dosegli jo bomo, ko bodo državljani lahko z večjim prepričanjem zaupali voditeljem. Na vsakem koraku si moramo prizadevati ustvarjati domovino, ki bo pravno in socialno zaščitila ljudi, ki bo zagotavljala mir in varnost in ki ne bo le Slovenija osebnih interesov in interesov privilegiranih skupin, temveč bo predvsem Slovenija vrednot. Tako bo pravičnost postala podlaga za ustvarjalno družbo motiviranih, aktivnih državljanov!

Grobovi prednikov so temelj vsake civilizacije, pieteta, globoko spoštovanje do pokojnih pa ena temeljnih vrednot človeške družbe. Sodobni prosvetljeni svet ne loči med “slabimi” in “dobrimi” umrlimi. Zato “De mortius nil nisi bonum”- o mrtvih vse dobro. Mi živi pa smo tisti, ki moramo premostiti razlike, ustvariti pozitivno energijo, da bomo lahko skupaj zaživeli bolj polno, prijazno, soustvarjalno – človeka vredno življenje.

Hvala.

Poklon spominu na umrle na pokopališču v Slovenski Bistrici