Nagovor predsednika na okrogli mizi z naslovom "Izbrisana podjetnost kot posledica slovenske finančne zakonodaje"

Okrogla miza: Izbrisana podjetnost kot posledica slovenske finančne zakonodaje
Pozdravni nagovor predsednika Državnega sveta mag. Blaža Kavčiča
Državni svet Republike Slovenije, 24. 9. 2009

Spoštovani udeleženci današnje okrogle mize, spoštovane gospe in gospodje, lepo pozdravljeni v  Državnem svetu Republike Slovenije!

Državni svet je že tradicionalno prostor srečevanja interesov civilne družbe in zakonodajne veje oblasti. Tako je tudi danes. V Državnem svetu, kot drugem domu slovenskega parlamenta, si vseskozi prizadevamo za kakovostno zakonodajo. Zakonodaja namreč neposredno vpliva na življenje ljudi, saj ustvarja pravno okolje za mirno reševanje nasprotij, ki jih prinašajo različni interesi v družbi. Kakovost zakonodaje pa je odvisna od njene vsebine, to je, ali predpis normira prava vprašanja ter ali sledi jasno definiranim ciljem. Le na tak način lahko zakonodaja uspešno usmerja družbeni razvoj in določa pravila poštenega in pravičnega sožitja, ne da bi pred državljane postavljala nepotrebne zahteve in oteževala njihovo vsakodnevno delo in življenje.

Bistvenega pomena je presoja posledic, ki jih bo nek predpis imel v praksi. Večkrat se namreč že kmalu po sprejetju nekega zakona izkaže, da zakonodajalec ni predvidel vseh možnih posledic določb posamezne zakonske ureditve in da je namesto rešitev ustvaril nove ali drugačne probleme  ter morebiti celo posegel v človekove pravice in svoboščine. Pogosto so pomanjkljivosti v zakonodaji posledica premajhne vključenosti strokovne in zainteresirane javnosti ter civilne družbe.

Današnja okrogla miza na temo "Izbrisana podjetnost kot posledica slovenske finančne zakonodaje" je reakcija na ne dovolj domišljeno zakonodajo. Leta 1999 je bil sprejet Zakon o finančnem poslovanju podjetij. Ključni namen zakona je bil predvsem izboljšati finančno disciplino, povečati varnost upnikov in omogočiti izbris nedelujočih podjetij iz registra gospodarskih organizacij. Vendar pa zakon zlasti pri reševanju problematike plačilne discipline ni dosegel pričakovanih učinkov, predvsem pa se je kot problematično izkazalo vprašanje o ustreznosti določb, ki določajo, da so družbeniki kapitalske družbe odgovorni za obveznosti po uradni dolžnosti izbrisane družbe. Izkazalo se je da gre, vsaj posledično, za velik poseg v temeljna korporacijska načela in celo za neusklajenost s pravom EU. Prvotni dober namen zakona, ki je izhajal predvsem iz potrebe po sprotnem ažuriranju sodnega registra ter uskladitvi družb z veljavno zakonodajo (Zakonom o gospodarskih družbah- ZGD), se je izkazal za nesprejemljiv v delu, ko so za obveznosti tako izbrisane družbe odgovorni družbeniki kapitalske družbe na podlagi neizpodbojne pravne domneve, da so dali izjavo, s katero soglašajo s sprejetjem take obveznosti.

V praksi se je taka ureditev izkazala kot izvor kršitev temeljnih načel korporacijskega prava, pri katerih družbeniki kapitalske družbe niso odgovorni za obveznosti družbe. Če pa so družbeniki izkoristili družbo, da bi zase pridobili kakšno korist, pa že ZGD odpušča odmik od navedenega načela v institutu spregleda pravne osebnosti, ki pomeni zanikanje ločenosti med obveznostmi družbe in družbeniki. Takšna ureditev je botrovala nastanku vrste spornih situacij, in privedla celo do osebnih in družinskih tragedij. Od sprejetja zakona leta 1999 je bilo po uradni dolžnosti izbrisanih kar 17080 kapitalskih družb – družb z omejeno odgovornostjo. Zaskrbljujoča je predvsem ugotovitev prizadetih, da predlagana nova zakonodaja s tega področja ne odpravlja napak iz leta 1999 in na ta način zavira razvoj podjetništva pri nas.

Državni svet skuša med drugim zapolniti vrzel pomanjkljive vključenosti civilne družbe v zakonodajni postopek. Z možnostjo odložilnega veta in podajanjem mnenj lahko državni svetniki posežejo v vsebino zakonov tekom zakonodajnega procesa, lahko pa podajo tudi zahtevo za presojo ustavnosti in zakonitosti predpisov in splošnih aktov, predlog za sprejem avtentične razlage nekega zakona ter podajo pobudo za zakonodajni referendum. V Državnem svetu se zavedamo, da le tesno partnerstvo s krogom zainteresiranih subjektov omogoča pridobivanje relevantnih informacij ter identifikacijo potencialnih dilem in konfliktov. To vse pa lahko prispeva k boljši zakonodaji ter večji pravni varnosti in učinkovitosti družbenega sistema.

Spoštovani,

današnja okrogla miza je priložnost za javno predstavitev mnenj o problematiki nadaljnjega razvoja slovenskega podjetništva v luči (ne)ustrezne finančne zakonodaje. V času gospodarske in finančne krize je to vprašanje še posebej pomembno. Tudi v bodoče želimo biti pretvornik idej, predlogov in zahtev, ki se na ta način lahko uresničijo v zakonodajnem procesu in ostati medij med civilno družbo in politiko. Kot že rečeno, je prav nadgradnja zakonodajnih pobud s strani civilne družbe ena od pomembnih pristojnosti, ki jih Državnemu svetu daje Ustava.
Naj vsem skupaj zaželim uspešno delo!

Hvala.

> Sporočilo za javnost s posveta