Novice

Neokrnjeno naravno okolje je lahko za na Krasu živeče prebivalstvo velika razvojna priložnost in možnost za bistveno zvišanje kvalitete življenja, če bi za to obstajale primerne vzpodbude. 

16. junija 2008 je v Državnem svetu Republike Slovenije potekal posvet na temo ohranitev kraške krajine kot razvojna priložnost Krasa. V uvodnem nagovoru si je predsednik Državnega sveta mag. Blaž Kavčič zastavil vprašanje, kaj pomeni neokrnjena kraška krajina za razvoj lokalnih skupnosti in njenih prebivalcev. Ali predstavlja neokrnjenost prednost ali coklo razvoju? Predsednik Državnega sveta je izrazil prepričanje, da je lahko neokrnjeno naravno okolje za tam živeče prebivalstvo velika razvojna priložnost, če bi za to obstajale primerne vzpodbude. A teh je bilo v zadnjih desetletjih žal premalo in iz teh območij se je prebivalstvo pospešeno izseljevalo.

Vendarle se percepcija kakovosti življenja v Sloveniji dandanes bistveno spreminja. Tako kot v razvitem in kulturno ozaveščenem svetu, ki je sposoben tradicijo spajati z modernim načinom bivanja, beseda »razvoj« ne predstavlja več industrializacije, težke industrije ter širjenje pozidave površin z neestetskimi novogradnjami. »Razvoj« danes tudi pri nas vse bolj pomeni dvig ravni kvalitete bivanja, življenjskega standarda, ne da bi bili s tem ogroženi tradicija, nacionalni interesi in kulturna identiteta. V primeru bivanjskih okoliščin bi lahko rekli, da lupina ostane, a dobi novo, veliko bolj kvalitetno in za prebivalce tudi prijetno vsebino in nov kontekst. Če bi se v bližnji prihodnosti na Krasu res uresničili velikopotezni projekti obsežnih novih pozidav v obliki satelitskih zaselkov ob kraških vaseh, bi to pomenilo prerazporeditev zasebnega (investicijskega) kapitala v skrajno elementarne oblike profitabilnih naložb, ki pa nikakor ne bi imele sinergičnih učinkov na lokalni razvoj.

Predsednik Državnega sveta je razmišljal o možnostih zavarovanja Krasa. Po njegovem mnenju bi kazalo nadaljevati z aktivnostmi za vzpostavitev Kraškega regijskega parka in Krasa pod okriljem UNESCA. To bi imelo za posledico ne le izboljšanje življenjskih razmer, temveč tudi odprtje novih gospodarskih priložnosti za lokalno prebivalstvo, hkrati pa bi omogočilo ohranitev Krasa kot naravne in kulturne dediščine. Kraške občine bi na področju urejanja prostora morale izdelati skupno strategijo do posegov v kraško krajino, saj je Kras zaokroženo geografsko območje. Drastični posegi v krajino s strani le ene občine bi lahko imeli trajne škodljive posledice ne le za konkretno ožje območje, temveč za celotno podobo matičnega Krasa.

Gradivo: dr. Ljubo Lah, Izjava o gradnjah na Krasu, Mnenje - odlagališče odpadkov Sezana, dr. Stanislav Renčelj - Ohranimo Kras, dr. Darij Krajčič - RSVN