Novice

Državni svet je 13. maja 2008 v sodelovanju z društvom Beli obroč Slovenije in Unicefom organiziral posvet z naslovom Otrok v vrtincu odločitev institucij.

Glavna ugotovitev posveta je bila, da naj se starša poskusita sporazumno dogovoriti o tem, kdo bo skrbel za otroka. Samo, če tega res ne moreta storiti, naj se obrneta na ustrezne institucije. Te pa morajo nato odločati hitro, strokovno in v korist otroka.

Uvodoma je predsednik Državnega sveta mag. Blaž Kavčič izpostavil, da je problem trpljenja otrok ni samo problem družine, ampak vse bolj postaja tudi odgovornost vsakega izmed nas. Starejši velikokrat ne vemo, kako bi se brez stresa soočili z življenjskimi odločitvami, otroci pa so pri tem še toliko bolj občutljivi: "Zato jim moramo, če se le da, omogočiti, da se s spremembami soočijo na čim bolj blag način in s čim manjšimi dolgoročnimi slabimi posledicami. Zavedam se, da ne bomo našli idealnih rešitev, vendar je vsaka taka razprava korak k temu cilju". Govor predsednika Državnega sveta

Po oceni državnega svetnika dr. Zoltana Jana, ki je vodil posvet, je v Sloveniji letno 3500 ločitev. Pri tem se v približno dveh tretjinah primerov zakonci razidejo mirno, v eni tretjini primerov pa pride do konfliktov. Žrtve takšnih konfliktov so največkrat otroci, zato moramo po njegovem prepričanju storiti vse, da se to ne bi dogajalo.

Po besedah predsednice Unicefa v Sloveniji Zore Tomič je za učinkovito zavarovanje pravic otrok ob razvezah staršev potrebno predvsem usklajeno delovanje vseh institucij in organizacij, ki se s tem ukvarjajo. Predlagala je, da dobili nek organ, ki bo na ravni države koordiniral delo vseh organov, ki se ukvarjajo s to problematiko. Obenem bi se morale civilne organizacije, ki se ukvarjajo s to problematiko, še bolj povezati.

Predsednik Nacionalnega odbora za uresničevanje otrokovih pravic Unicef Slovenija dr. Zoran Pavlovič je ocenil, da je pravica otroka do staršev nedvoumna, prav tako pravica staršev do otroka, vendar pa se mu zdita obe pravici preveč absolutizirani in pripeljani skorajda že do dogme. Opozoril je, da vtikanje državnih institucij v to, kdo bo skrbel za otroka, ni vedno dobro. Zato bi lahko država na svoji strani marsikaj poenostavila, ne pa da želi imeti roko nad vsem. Največ kar lahko pri tem naredi država je, da čim bolj kakovostno in hitro izpelje postopek ločitve in razdelitve skrbništva nad otroki, če pa tega ne more narediti, je najbolje, da otroka dodeli staršu, ki je najbolj "kompetenten".

Generalna direktorica direktorata za pravosodno upravo na Ministrstvu za pravosodje mag. Evelin Pristavec Tratar je ocenila, da starši sami najbolje vedo, kaj je dobro za otroka, zato morajo predvsem oni narediti vse, da o tem odločajo sami. Šele če tega res ne moreta narediti, se lahko obrneta na ustrezne institucije. Pojasnila je, da ministrstvo zaradi ločitve zakonodajne in sodne veje oblasti nima možnosti, da bi posegalo v sodbe sodišč, ko odločajo o skrbništvu nad otroki, lahko pa vpliva na samo dolžino trajanja tovrstnih postopkov. Pri tem je omenila predvsem možnost nadzorstvene pritožbe, ki jo lahko vložijo starši, če postopek poteka prepočasi.

Ljubica Šalinger z direktorata za družino na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve je spomnila, da imajo centri za socialno delo pri tovrstnih postopkih le svetovalno funkcijo in da v ničemer ne odločajo o tem, kateri izmed staršev bo dobil otroka. Tudi strokovno mnenje, ki ga pripravijo, je le eden izmed dokazov, na podlagi katerih odloča sodišče.

Predsednica društva Beli Obroč Slovenije Vlasta Nussdorfer je ocenila, da je najhujši boj, ki se lahko vname med staršema, boj za otroka. Državi v ta boj ne bi bilo treba posegati, vendar se mora, ker tako želijo starši. Ob tem se je vprašala, kako to preprečiti. "Izredno težko, razen če ne bomo postali bolj osveščeni. Zavedati se je namreč treba, da boj vedno prinaša žrtve. Predsednica Belega obroča tudi ocenjuje, da bi potrebovali otrokovega glasnika, hitre postopke in družinska sodišča, ki naj bi združevala civilne in kazenske zadeve.