10. konferenca predsednikov parlamentov SEECP

Sekcija I: Ekonomska kriza in novi izzivi – vloga nacionalnih parlamentov in regionalno medparlamentarno sodelovanje

(Ohrid, 27. in 28. maj 2013)

Spoštovani predsedujoči, ekscelence, gospe in gospodje,

zelo sem počaščen, da prisostvujem konferenci predsednikov parlamentov SEECP in rad bi v imenu Državnega sveta Republike Slovenije čestital makedonskemu predsedstvu za organizacijo tokratne jubilejne 10. konference.
Republika Slovenija nadaljuje svoja prizadevanja za krepitev in poglobljeno sodelovanje z državami JV regije pri čemer so varnost, stabilnost in razvoj regije za Slovenijo bistvenega pomena, še posebej z vidika razvoja gospodarstva, infrastrukture, energetike in podnebnih sprememb. Kot polnopravna članica Evropske unije Slovenija podpira nadaljnjo integracijo držav SEEC in regije v EU in v Nato. Približevanje evroatlantskim integracijam razumemo kot ključni motor vseh nadaljnjih gospodarskih, političnih in socialnih reform, predvsem pa kot dolgoročni dejavnik trajne stabilnosti v regiji.
Zato je še naprej treba spoštovati zaveze in obljube EU pri nadaljnji širitvi. Prav tako morajo države regije nadaljevati z doslednim spoštovanjem zavez in kriterijev, ki izhajajo iz širitvenega procesa. Verjamem, da zaveza širitve EU in zveze Nato "ne bo postala talec" sedanje gospodarske in finančne krize in z njo povezanih socialnih težav ter notranjega prestrukturiranja EU.
Evropska unija ostaja trdno na poti širitve in vključevanja. Na to kaže tudi vstop Republike Hrvaške v Evropsko unijo s 1. julijem 2013. Kljub gospodarski krizi so nove države dobrodošle, če in ko izpolnijo kriterije za vstop. Hrvaški pristop je pomembna spodbuda nadaljnjim reformam in širitvi evropske perspektive celotne JV regije. Slovenija pri teh procesih že sodeluje in želi še naprej sodelovati tako na način krepitve dobrih medsosedskih odnosov kot tudi širšega regionalnega in drugih oblik multilateralnega sodelovanja. Odnosi s sosedi ostajajo eden ključnih dejavnikov stabilnosti v regiji.
Po devetih letih polnopravnega članstva v EU smo si pridobili številne izkušnje in dokazali, da lahko ima tudi številčno majhna država, kot je Slovenija, enakopraven vpliv v veliki evropski družini narodov. To smo dokazali tudi z uspešnim polletnim predsedovanjem Svetu EU leta 2008.

Finančna in gospodarska kriza je pokazala, da je težko ločevati med Evropo severa in juga, med Evropo vzhoda in zahoda. Kriza je prizadela vse. Varčevalni ukrepi, s pomočjo katerih se skuša krizo reševati, imajo hude posledice. Visoka stopnja brezposelnosti, zlasti med mladimi, in počasna gospodarska rast lahko celo resno ogrozita demokratične temelje sodobnih družb. Vse bolj prihaja do izraza kriza zaupanja v delovanje demokratičnih institucij, tudi skepticizem v učinkovitost mehanizmov parlamentarne demokracije.

Posebno vlogo pri prikazovanju stanja v družbi ima poročanje medijev, seveda pa je za izmenjavo kakovostnih informacij bistvenega pomena, da se vzpostavi in neguje medsebojna komunikacija med nacionalnimi parlamenti. Le tako je mogoče dobiti bolj realno sliko o dejanskem stanju v posameznih državah.

Večina parlamentov držav, ki se nahajajo v krizi, podpira restriktivne protikrizne ukrepe zgolj zato, ker menijo, da je to edina možna pot iz krize. A samo strogi varčevalni ukrepi ne morejo rešiti problemov, s katerimi se trenutno sooča Evropa, ne da bi ob tem sprejemali tudi ukrepe, ki bi bili usmerjeni k vzpostavljanju ravnovesja med fiskalno konsolidacijo, trajnostno rastjo in socialno kohezijo.

Nacionalni parlamenti morajo postati še bolj proaktivni. Aktivno morajo sodelovati pri oblikovanju in izvajanju gospodarskih in socialnih reform. Uresničevanje uravnotežene in socialno čuteče politike je v času finančne krize še posebej pomembno.

Nedavno nezadovoljstvo in protesti državljanov zaradi vladnih ukrepov so pokazali, kako zelo potreben je stalen dialog s civilno družbo. Parlamenti morajo prisluhniti državljanom in okrepiti možnosti za aktivno državljanstvo. Proces oblikovanja in sprejemanja zakonodajnih sprememb mora biti transparenten, državljani pa morajo biti v največji možni meri informirani in soočeni v iskanju najširšega možnega konsenza. Krizne razmere tako v svetu kot v Sloveniji kažejo na potrebo, da se upoštevajo stališča državljanov, tudi zato, da bi se lahko bolj uspešno spopadli s krizo.
Državni svet Republike Slovenije v skladu s svojo ustavno vlogo uresničuje koncept tvornega člena pri vzpostavljanju verodostojne povezave med potrebami državljanov in političnim odločanjem. Državni svet Republike Slovenije je kot drugi dom parlamenta zasnovan manj strankarsko in ima močnejši stik s civilno družbo, saj ga sestavljajo predstavniki funkcionalnih in lokalnih interesov. Intenzivnejši stik med sodobno koncipiranim drugim parlamentarnim domom in organizirano strokovno civilno družbo lahko po naših izkušnjah predstavlja manjkajoči člen za zmanjševanje demokratičnega deficita. Lahko rečemo, da je Državni svet republike Slovenije dejavnik v krepitvi aktivnega državljanstva v zakonodajnem procesu. Svoje pozitivne izkušnje pri sodelovanju s civilno družbo smo že predstavili nekaterim državam v regiji ob obisku parlamentarnih delegacij v Republiki Sloveniji.
Spoštovani,

živimo v času nevarnega pritiska v smeri krčenja demokratičnih pravic in pridobitev socialne države, ki jo svetu narekuje globalni finančni trg. Kljub omejenim finančnim možnostim mora Evropska unija ostati zgled demokratičnega razvoja, dialoga, človekovih pravic ter države blaginje. Tudi Republika Slovenija in države JV regije morajo trdno vztrajati na poti približevanja visokim standardom evropske demokratične tradicije.

Odgovorov na ekonomsko in finančno krizo v Evropi nikakor ne moremo iskati po bližnjicah in v smeri zmanjševanja že osvojenih demokratičnih standardov, krepitve »železne roke« ipd. Evropa ima prepoznavno demokratično tradicijo. Evropsko blagostanje se je oblikovalo na podlagi demokracije, vladavine prava in človekovih pravic. Skupen evropski cilj »nič več vojn«, ki se je uveljavil po 2. sv. vojni, je bil dopolnjen s ciljem, da evropskih držav ne bodo več delile meje, kar se je dokončno uresničilo s padcem berlinskega zidu. SEECP ustvarja pogoje, da z izmenjavo izkušenj, z dialogom in sodelovanjem padejo še preostale meje, ki ločijo EU in države JV Evrope.
Hvala za vašo pozornost.

Konferenca predsednikov parlamentov držav JV Evrope