Novice

Predsednik Državnega sveta Mitja Bervar se 13. in 14. junija 2013 udeležuje 15. srečanja Združenja evropskih senatov v Londonu. Srečanje je odprla gostiteljica, predsednica Doma lordov, baronica D'Souza. Udeleženci razpravljajo o odnosih med zgornjim in spodnjim domom, v popoldanskem času pa bo tema pogovorov vloga senatov v odnosu do socialnih medijev.
Predsednik Bervar je med drugim na pogovorih dejal, da Državni svet RS kot drugi dom slovenskega parlamenta prispeva h krepitvi zaupanja med državljani in parlamentom kot celoto. Pri tem Državni svet in državni svetniki dopolnjujejo poslanstvo Državnega zbora, prvega doma, in poslancev. Cilj vseh pa je krepitev parlamentarizma in tvorna izgradnja demokratične tradicije.
Vse to kaže na to, da dvodomnost parlamentov predstavlja pomembno institucijo v državi. Državni svet sestavljajo predstavniki funkcionalnih in lokalnih interesov, ki po izvolitvi ne postanejo poklicni politiki. Državni svet Republike Slovenije je predstavniško telo, ki ga Ustava Republike Slovenije opredeljuje kot zastopstvo socialnih, gospodarskih, poklicnih in lokalnih interesov. Tako so njegovi člani, svetniki in svetnice, predstavniki delodajalcev, delojemalcev, kmetov, obrtnikov ter samostojnih poklicev, predstavniki negospodarskih dejavnosti in predstavniki lokalnih interesov. Svojo funkcijo člani opravljajo nepoklicno ali drugače rečeno častno, kar pomeni, da so poklicno aktivni na različnih družbenih in gospodarskih področjih. Prav dejstvo, da so poleg svoje funkcije državnega svetnika zaposleni na različnih področjih kot so gospodarstvo, izobraževanje, raziskovanje, kmetijstvo, zdravstvo, sociala, kultura, jim omogoča, da imajo boljši vpogled v realno stanje v gospodarstvu in negospodarstvu. Z izvajanjem svojih pristojnosti Državni svet prispeva k oblikovanju boljše, kvalitetnejše zakonodaje in predstavlja pomembno varovalo pred hitrimi političnimi odločitvami.

Mitja Bervar, predsednik Državnega sveta Republike Slovenije nagovor na Združenju evropskih senatov

V dosedanjih mandatih so bili predsedniki Državnega sveta izvoljeni izmed predstavnikov lokalnih interesov, ki predstavljajo večino v Državnem svetu. Predsednik Bervar pa je prvi predsednik Državnega sveta, ki je bil v Državni svet izvoljen kot predstavnik področja kulture in športa. V Državnem svetu namreč delujejo nepoklicni svetniki, ki prihajajo iz strokovnih področij. Vsaka odgovorna politika bi stališča Državnega sveta lahko s pridom uporabljala za sprejemanje kvalitetnejših zakonov. Ni naloga Državnega sveta, da se politično opredeljuje, temveč da v skladu s svojimi pristojnostmi s strokovnimi argumenti pripomore k sprejemu boljše zakonodaje. Te pristojnosti Državni svet ima.

Dvodomni parlamentarni sistem predstavlja rešitev za zmanjševanje demokratičnega primanjkljaja. V Sloveniji je drugi dom konstituiran po drugačnih principih od prvega doma in politične stranke v njem nimajo prevlade. Državni svet s svojimi stališči ob obravnavanih družbenih in političnih vprašanjih opozarja na pomembne vsebinske in razvojne pomanjkljivosti ter jih konstruktivno uveljavlja v Državnem zboru in v javnosti.
Čeprav so med prvim in drugim domom razlike v načinu sestave, v vlogah in ne nazadnje tudi v njuni moči, je cilj obeh enak, sooblikovati tem boljšo zakonodajo. In to je tudi izhodišče za skupno delo. Ne glede na občasne razprave o potrebi njegovega obstoja je namreč treba izpostaviti, da je Državni svet vedno bil in je odprt za iskanje najkvalitetnejših rešitev.
Prav v preteklem letu so se v Sloveniji pojavile ideje o ukinitvi Državnega sveta. Med drugim je bil eden izmed argumentov tudi ta, da bi z ukinitvijo Državnega sveta bistveno doprinesli k zmanjševanju javne porabe in bi to pripomoglo k uravnoteženju javnih financ. Z zagovorniki takšnega mišljenja se Bervar ne more strinjati. Državni svet spada med skromnejše porabnike proračunskih sredstev, saj v proračunu predstavlja manj kot dva odstotka letne državne porabe, in z njegovo ukinitvijo gospodarske in finančne krize zagotovo ne bi mogli rešili. Poudaril je, da so se odnosi med obema institucijama v letošnjem letu izboljšali in je sodelovanje boljše.

Na koncu je opozoril še na eno zelo pomembno vlogo Državnega sveta in sicer njegov aktiven odnos s civilno družbo. Državni svet organizira v povprečju kar dva velika posveta na mesec, ki se jih udeležujejo predstavniki predvsem strokovne civilne družbe, nevladnih organizacij, pa tudi vladnih resorjev in služb. Tema posvetov so najpomembnejši družbeni problemi in dileme. Pristojni organi Državnega sveta oblikujejo zaključke posvetov in jih publicirajo. Na ta način v parlament prinaša razmišljanje civilne družbe in omogoča k oblikovanju boljše politike, z več posluha za državljane. Prav iz tega razloga se zaveda, da si je treba tudi v prihodnje prizadevati, da bi se stabilnost drugih domov povečevala, saj le-ti predstavljajo pomemben faktor pri povečevanju demokratičnih standardov in demokracije na splošno. Mednarodno sodelovanje in bilateralna izmenjava izkušenj drugih domov, lahko pripomore k izboljšanju statusa naših institucij, zato si bom še naprej prizadeval za krepitev tako multilateralnih kot tudi bilateralnih odnosov med drugimi domovi.