Odnosi med zgornjimi in spodnjimi domovi

Mitja Bervar, predsednik Državnega sveta Republike Slovenije

Združenje evropskih senatov Odnosi med zgornjimi in spodnjimi domovi Relationships between upper and lower Chambers)

(London, 13. - 14. junij 2013)

Spoštovani,

najprej bi vas želel lepo pozdraviti v svojem imenu in v imenu Državnega sveta Republike Slovenije. Počaščen sem, da sem lahko danes z vami, v zibelki parlamentarne demokracije. Državni svet kot drugi dom parlamenta prispeva h krepitvi zaupanja med državljani in parlamentom kot celoto. Pri tem Državni svet in državni svetniki dopolnjujejo poslanstvo Državnega zbora, prvega doma, in poslancev. Naš skupen cilj je krepitev parlamentarizma in tvorna izgradnja demokratične tradicije. Vse to kaže na to, da dvodomnost parlamentov predstavlja pomembno institucijo v državi. Državni svet sestavljajo predstavniki funkcionalnih in lokalnih interesov, ki po izvolitvi ne postanejo poklicni politiki. Državni svet Republike Slovenije je predstavniško telo, ki ga Ustava Republike Slovenije opredeljuje kot zastopstvo socialnih, gospodarskih, poklicnih in lokalnih interesov. Tako so njegovi člani, svetniki in svetnice, predstavniki delodajalcev, delojemalcev, kmetov, obrtnikov ter samostojnih poklicev, predstavniki negospodarskih dejavnosti in predstavniki lokalnih interesov.

Svojo funkcijo člani opravljajo nepoklicno ali drugače rečeno častno, kar pomeni, da so poklicno aktivni na različnih družbenih in gospodarskih področjih. Prav dejstvo, da so poleg svoje funkcije državnega svetnika zaposleni na različnih področjih kot so gospodarstvo, izobraževanje, raziskovanje, kmetijstvo, zdravstvo, sociala, kultura, jim omogoča, da imajo boljši vpogled v realno stanje v gospodarstvu in negospodarstvu.

Z izvajanjem svojih pristojnosti Državni svet prispeva k oblikovanju boljše, kvalitetnejše zakonodaje in predstavlja pomembno varovalo pred hitrimi političnimi odločitvami. V dosedanjih mandatih so bili predsedniki Državnega sveta izvoljeni izmed predstavnikov lokalnih interesov, ki predstavljajo večino v Državnem svetu. Sam sem ekonomist, vendar prvi predsednik Državnega sveta, ki je bil v Državni svet izvoljen kot predstavnik področja kulture in športa. V Državnem svetu namreč delujemo nepoklicni svetniki, ki prihajamo iz strokovnih področij. Vsaka odgovorna politika bi stališča Državnega sveta lahko s pridom uporabljala za sprejemanje kvalitetnejših zakonov. Ni naloga Državnega sveta, da se politično opredeljuje, temveč da v skladu s svojimi pristojnostmi s strokovnimi argumenti pripomore k sprejemu boljše zakonodaje. Te pristojnosti Državni svet ima.

Dvodomni parlamentarni sistem predstavlja rešitev za zmanjševanje demokratičnega primanjkljaja. V Sloveniji je drugi dom konstituiran po drugačnih principih od prvega doma in politične stranke v njem nimajo prevlade. Državni svet s svojimi stališči ob obravnavanih družbenih in političnih vprašanjih opozarja na pomembne vsebinske in razvojne pomanjkljivosti ter jih konstruktivno uveljavlja v Državnem zboru in v javnosti. Čeprav so med prvim in drugim domom razlike v načinu sestave, v vlogah in ne nazadnje tudi v njuni moči, je cilj obeh enak, sooblikovati tem boljšo zakonodajo. In to je tudi izhodišče za skupno delo. Ne glede na občasne razprave o potrebi njegovega obstoja je namreč treba izpostaviti, da je Državni svet vedno bil in je odprt za iskanje najkvalitetnejših rešitev.

Prav v preteklem letu so se v Sloveniji pojavile ideje o ukinitvi Državnega sveta. Med drugim je bil eden izmed argumentov tudi ta, da bi z ukinitvijo Državnega sveta bistveno doprinesli k zmanjševanju javne porabe in bi to pripomoglo k uravnoteženju javnih financ. Z zagovorniki takšnega mišljenja se žal ne morem strinjati. Državni svet spada med skromnejše porabnike proračunskih sredstev, saj v proračunu predstavlja manj kot dva odstotka letne državne porabe, in z njegovo ukinitvijo gospodarske in finančne krize zagotovo ne bi mogli rešili. Poudarjam, da so se odnosi med obema institucijama v letošnjem letu izboljšali in je sodelovanje boljše. Poleg tega je moje trdno stališče, da z ukinitvijo Državnega sveta dolgoročno ne bi mogli prihranili oziroma bi za precej nizko ceno izgubili pomemben vzvod demokratičnega sistema zavor in ravnovesij. Med vsemi prisojnostmi Državnega sveta mi na tem mestu dovolite, da izpostavim zgolj eno, ki ustvarja posebno razmerje med obema domovoma parlamenta. Gre za v javnosti najbolj odmevno pristojnost Državnega sveta, odložilni veto. Državni svet lahko tako po sprejemu, a še pred razglasitvijo zakona, od Državnega zbora zahteva, da o njem ponovno odloča. Ob ponovnem glasovanju mora Državni zbor obravnavani zakon sprejeti z absolutno večino glasov. S to pristojnostjo Državni svet od Državnega zbora zahteva, da o zakonu še enkrat razmisli in odloči. Prav v tem kontekstu predstavlja Državni svet varovalo pred prehitrimi odločitvami v zakonodajnemu postopku.

Na koncu bi rad opozoril še na eno zelo pomembno vlogo Državnega sveta in sicer njegov aktiven odnos s civilno družbo. Državni svet organizira v povprečju kar dva velika posveta na mesec, ki se jih udeležujejo predstavniki predvsem strokovne civilne družbe, nevladnih organizacij, pa tudi vladnih resorjev in služb. Tema posvetov so najpomembnejši družbeni problemi in dileme. Pristojni organi Državnega sveta oblikujejo zaključke posvetov in jih publicirajo. Na ta način v parlament prinaša razmišljanje civilne družbe in omogoča k oblikovanju boljše politike, z več posluha za državljane. Prav iz tega razloga se zavedam, da si je treba tudi v prihodnje prizadevati, da bi se stabilnost drugih domov povečevala, saj le-ti predstavljajo pomemben faktor pri povečevanju demokratičnih standardov in demokracije na splošno. Mednarodno sodelovanje in bilateralna izmenjava izkušenj drugih domov, lahko pripomore k izboljšanju statusa naših institucij, zato si bom še naprej prizadeval za krepitev tako multilateralnih kot tudi bilateralnih odnosov med drugimi domovi. Moja iskrena želja je, da vas bom v času svojega mandata lahko pozdravil tudi v Sloveniji. Hvala za vašo pozornost!

Udeležba predsednika Državnega sveta Mitje Bervarja na Združenju evropskih senatov