Novice

Državni svet se s svojim Mnenjem odziva na predlog skupine poslancev Državnega zbora RS, ki so 17. aprila v proceduro Državnega zbora vložili predlog za začetek postopka za spremembe Ustave RS z osnutkom Ustavnega zakona, s katerim predlagajo ukinitev Državnega sveta RS. Predsednik Državnega sveta mag. Blaž Kavčič je vsem poslancem in poslankam Državnega zbora skupaj s pripravljenim Mnenjem Državnega sveta poslal tudi pismo s pojasnili, zakaj argumenti za ukinjanje Državnega sveta ne držijo in ne prispevajo h konstruktivnemu razmisleku o izboljšanju delovanja slovenskega parlamentarnega sistema.   

Služba Državnega sveta za pravne in analitične zadeve je pripravila mnenje Državnega sveta, ki je razdeljeno v tri vsebinske sklope (splošne ugotovitve glede predloga sprememb Ustave, podrobna razčlenitev posameznih delov predloga sprememb Ustave in napake v osnutku Ustavnega zakona).

Splošne ugotovitve o predlogu sprememb Ustave

• Predlog sprememb Ustave temelji na predlogu za začetek postopka za spremembe Ustave, ki ga je dr. Gregor Virant kot minister za javno upravo pred šestimi leti pripravil za Vlado. Tudi takrat je dr. Virant želel ukiniti Državni svet pred volitvami v Državni svet, ki so sledile leta 2007, vendar se Vlada z njegovim predlogom ni strinjala in Državnemu zboru sprememb Ustave ni predlagala. Predlagatelj je besedilo predloga izpred šestih let zgolj minimalno popravil tako, da:
  • je iz predloga izpuščen del o možnosti ustanovitve Zbora pokrajin, saj njihove ustanovitve s strani Državnega zbora trenutno ni realno pričakovati;
  • je dodanega manj kot deset odstotkov besedila, ki se nanaša predvsem na ekonomsko-varčevalni vidik ukinitve Državnega sveta;
  • je predlog dopolnjen z nekaterimi (nepopolnimi) podatki iz obdobja zadnjih šestih let.
• Predlog sprememb Ustave vsebuje (podobno kot dokument izpred šestih let) vrsto vsebinskih in slovničnih napak.
• Predlog sprememb Ustave ne vsebuje vrste pomembnih podatkov, na podlagi katerih bi bila odločitev o nadaljnji usodi Državnega sveta lažja. Pričakovali bi, da bo predlog sprememb Ustave, s katerim se predlaga ukinitev drugega doma parlamenta, vseboval podatke o tem, kako je v dvajsetih letih obstoja Državni svet deloval in izvajal svoje pristojnosti ter da bo predlagatelj to statistiko primerjal s statistiko drugih domov po Evropi in svetu. Po naših podatkih je namreč slovenski Državni svet svoje pristojnosti izvrševal podobno kot drugi domovi po Evropi, ki imajo primerljive pristojnosti (avstrijski Zvezni svet, češki Senat). Poleg tega je Državni svet najcenejši izmed drugih domov, z najnižjim letnim proračunom v Evropi in najnižjimi plačili članom drugega doma (v tujini imajo plače).
• Predlog sprememb Ustave je osredotočen le na eno možno rešitev ureditve zakonodajne veje oblasti, čeprav stroka večinoma navaja tri možne rešitve: poleg ukinitve drugega doma tudi nadgradnjo njegove obstoječe ureditve in njegovo preoblikovanje.
• Predlog sprememb Ustave ne vsebuje nekaterih pomembnejših odločb Ustavnega sodišča (npr. Odločba št. U-I-295/07 z dne 22. 10. 2008) in strokovne literature, ki vsebujejo vrsto podatkov s področja dvodomnosti.
• Predlog sprememb Ustave ni dosleden, saj je v uvodu predloga navedeno, da je ukinitev Državnega sveta potrebna zaradi izboljšanja kvalitete zakonodajnega postopka, v obrazložitvi pa ne samo, da ta trditev ni obrazložena, navedeno je ravno nasprotno - da se »pogosto navaja tudi, da obstoj drugega doma omogoča sprejemanje kakovostnejših odločitev (zlasti zakonov) v parlamentu«.
• Predlog sprememb Ustave je primer nekvalitetno pripravljenega akta, saj je obrazložitev skopa, pomanjkljiva, nedosledna in vsebuje vrsto vsebinskih napak. Dokler se poslanke in poslanci odločajo na podlagi tako slabo pripravljenih predlogov aktov, je Državni svet potreben tudi zato, da Državni zbor opozori na takšne napake.
• Predlog sprememb Ustave zapostavlja dejstvo, da je bila z zakonom v letu 2011 urejena ločenost poslanske in županske funkcije ter da med poslanci po predčasnih volitvah v Državni zbor iz leta 2011 ni več poslancev županov. Državni svet tako predstavlja edino predstavništvo lokalnih, občinskih in pokrajinskih interesov na državni zakonodajni ravni. Z ukinitvijo Državnega sveta bi le-ti izgubili še zadnje zastopstvo na državni ravni.
• Dokument izpred šestih let je vseboval tudi naslednji stavek: »Če bi poleg precejšnjega števila županov v Državnem zboru dobili še Zbor pokrajin z obstoječimi in celo večjimi pristojnostmi, kot jih ima sedanji Državni svet, bi se še okrepile centrifugalne sile lokalnih interesov v parlamentu, kar bi lahko zaviralo delo vseh državnih organov.« To pomeni, da sedaj, ko ni več poslancev županov v Državnem zboru, ta stavek govori vsaj v prid ohranitvi, če že ne krepitvi obstoječega Državnega sveta.

V nadaljevanju pa si lahko preberete še podrobnejšo razčlenitev predloga:

• Mnenje službe Državnega sveta za pravne in analitične zadeve
• Pismo poslancem

V četrtek, 3. maja 2012 je imela 2. nujno sejo Ustavna komisija Državnega zbora, ki je obravnavala Predlog za začetek postopka za spremembe Ustave Republike Slovenije z osnutkom ustavnega zakona - EPA 267-VI, ki govori o predlogu ukinitve Državnega sveta. Stališča Državnega sveta je na seji zastopal predsednik Državnega sveta mag. Blaž Kavčič.