Novice

Državni svet je 20. 11. 2008 organiziral posvet z naslovom Izvori slovenske ustave - 20 let po "pisateljski" ustavi. V uvodnem nagovoru se je predsednik Državnega sveta mag. Blaž Kavčič najprej vprašal, kaj bi Slovenija brez svojih pisateljev. Poudaril je, da so "v redko kateri državi pisatelji igrali tako pomembno vlogo pri ustvarjanju suverene države kot v Sloveniji. Pisatelji so v okviru svojega društva - Društva slovenskih pisateljev - leta 1988 pripravili Teze za Ustavo Republike Slovenije oziroma tako imenovano "Pisateljsko ustavo". To pa ni bil njihov prvi izdelek na poti slovenske suverenosti. Njihov pomemben prispevek na poti k samostojnosti Slovenije se je začel že s pripravami na 57. številko Nove revije leta 1986 in z njenim izidom leta 1987. Eno leto kasneje je sledila Pisateljska ustava kot rezultat prejšnjih dogodkov v Sloveniji, pa tudi kot napoved kasnejših listin in dogodkov. Vsebina Pisateljske ustave se odraža tudi v osamosvojitvenih dokumentih, ki so sledili, na primer v Majniški deklaraciji iz aprila 1989, v slovenski Ustavi, ki je bila sprejeta leta 1991, ter v drugih pomembnih osamosvojitvenih dokumentih." (govor)

Mag. Blaž Kavčič

V nadaljevanju so sledili prispevki prof. dr. Tineta Hribarja (Dvajset let slovenske ustavnosti), prof. dr. Deana Komela (Ustava in ustavni položaj), državnega svetnika Antona Peršaka (Pisateljska ustava kot predmet pogledov), prof. dr. Mira Cerarja (Pisateljska ustava in prevrednotenje (ustavnopravnih) vrednot), prof. dr. Marijana Pavčnika (Materia Constitutions - glose ob "pisateljski ustavi"), prof. dr. Ivana Svetlika (Izvori slovenske ustave), prof. dr. Veljka Rusa (Simbioza med delom in lastništvom) in prof. dr. Jožeta Mencingerja (Lastniki podjetij ali lastniki premoženja).

Državni svetnik Tone Peršak

Prof. dr. Tine Hribar