Zborniki

Ohranitev kraške krajine kot razvojna priložnost Krasa
Zbornik referatov in razprav

  Publikacija v pdf obliki, velikost 571 KB, obsega 67 strani

Zborniki posvetov 2/2008
Založil in izdal: Državni svet Republike Slovenije
Šubičeva 4, Ljubljana
Urednica: Damijana Zelnik; Meta Štembal (povzetki razprave)
Datum izida: december 2008

Vsebina

Mag. Božidar Flajšman
Ohranitev kraške krajine kot razvojna priložnost Krasa

Mag. Blaž Kavčič
Država  mora zavarovati Kras kot naravno vrednoto in kulturno krajino

Doc. dr. Ljubo Lah
Ključna vprašanja in odgovori o prostorskem razvoju Krasa

Prof. dr. Jože Pirjevec
Razmišljanje o Krasu

Doc. dr. Stanislav Renčelj
Ohranimo Kras - naravno in kulturno dediščino

Doc. dr. Darij Krajčič, Mateja Nose Marolt
Ohranjena narava kot razvojna priložnost Krasa

Albin Debevec
Javni zavod Park Škocjanske jame

Dr. arh. Marino Kokorovec
Kras -  priložnost za turizem

Izr. prof. dr. Anton Prosen
Kras kot poselitveni ali kulturno-gospodarski prostor

Povzetki iz razprave     
Sklepi Državnega sveta

-------------------------------------------------------------------------

Uvodne besede mag. Božidarja Flajšmana o namenu posveta, njegovi tematiki in o pričujočem zborniku

Na pobudo Ekološkega foruma LDS je Državni svet Republike Slovenije 16. junija 2008 organiziral posvet na temo Ohranitev kraške krajine kot razvojna priložnost Krasa.

Namen posveta je bil seznanitev s stanjem na območju Krasa in v okviru pristojnosti Državnega sveta zavzeti stališča in priporočila za delo državnih organov in lokalnih skupnosti. Poglavitni povod za posvet so prizadevanja nekaterih po gradnji “satelitskih naselij” v bližini kraških vasi oziroma poskusi nedomišljenih velikopoteznih posegov v prostor.

Če bi se v prihodnosti na Krasu res uresničili ti projekti, bi to pomenilo pre-razporeditev zasebnega (vlagateljskega) kapitala v skrajno elementarne oblike dobičkonosnih naložb, ki pa nikakor ne bi imele sinergičnih učinkov na lokalni razvoj.

Zato je Državni svet med drugim predlagal, da vse kraške občine na področju urejanja prostora izdelajo skupno strategijo posegov v kraško krajino, ki bo sledila začrtanim ciljem v Skupnem razvojnem              programu Kraške regije.    

Velja tudi poudariti, da je območje Krasa že od leta 1994 vpisano na poskusni seznam Unescove svetovne dediščine pod imenom Klasični kras, kar predstavlja možno in obvezno stopnjo za vpis na Unescov seznam svetovne dediščine. Tudi zato je Državni svet predlagal, da se z vidika zavarovanja Krasa kot edinstvenega območja ponovno oživi razvojno zamisel Kraškega regijskega parka in nadaljuje s postopkom za vpis Klasičnega krasa na Unescov seznam svetovne dediščine.

Posvet je jasno pokazal, da gre za izjemno aktualno in perečo problematiko, ki ne zadeva le področje Krasa, temveč celotne države.
V zborniku objavljamo uvodne referate, povzetke razprave in sklepe, ki jih je na podlagi navedenega posveta 2. julija 2008 sprejel Državni svet.
Avtorjem referatov in razpravljavcem se iskreno zahvaljujemo za njihove dragocene prispevke.